Sankt Peterburg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 165:
| caption2 = Satelitska slika Sankt Peterburga
}}
Površina mesta Sankt Peterburg je 605,8
Peterburg je na srednjem nižavju [[tajga|tajge]] ob obali Nevskega zaliva, dela Finskega zaliva in otokov rečne delte. Največji so Vasilijevski otok (poleg umetnega otoka med Obvodnim kanalom in Fontanko ter Kotlinom v Nevskem zalivu), Petrogradski, Dekabristov in Krestovski. Slednji skupaj z Jelaginom in otokom Kamenni pokrivajo večinoma parki. [[Karelijska ožina]], severno od mesta, je priljubljeno letoviško območje. Na jugu Sankt Peterburg prečka baltsko-ladoško teraso in se sreča z Ižorsko planoto.
Vrstica 183:
Povprečne letne količine padavin se v mestu razlikujejo, povprečno 660 mm na leto in največ v poznem poletju. Vlaga v tleh je skoraj vedno visoka zaradi nižje evapotranspiracije zaradi hladnega podnebja. Vlažnost zraka je v povprečju 78 %, v povprečju pa je 165 oblačnih dni na leto.
== Demografija ==
Sankt Peterburg je drugo največje mesto v Rusiji. Po popisu 2002. ima federalna enota 4.661.219 prebivalcev ali 3,21 % v Rusiji. Popis 2002 je ugotovil 22 etničnih skupin, ki imajo več kot 1000 oseb. Etnična sestava je bila: Rusov 84,72 %, Ukrajincev 1,87 %, Beloruov 1,17 %, Judov 0,78 %, Tatarov 0,76 %, Armencev 0,41 %, Azercev 0,36 %, Gruzijcev 0,22 %, Čuvašev 0,13 %, Poljakov 0,10 %, in mnoge druge manjše etnične skupine, 7,89 % prebivalcev se ni želelo opredeliti.
V 20. stoletju je mesto doživelo hitre in znatne spremembe števila prebivalcev. Od 2,4 milijona leta 1916 na manj kot 740.000 leta 1920 po revoluciji 1917 in državljanski vojni. V 1930-ih je vlada Sovjetske zveze skoraj v celoti izgnala iz Leningrada večje manjšine Nemcev, Poljakov, Fincev, Estoncev iv Latvijcev. Od leta 1941 do konca leta 1943 se je zaradi vojaških operacij, lakote v času obleganja ali evakuacije, prebivalstvo zmanjšalo iz 3 milijonov na manj od 700 000. Po končanem obleganju se je del evakuiranega prebivalstva vrnil največji pa je bil priliv z migracijo iz drugih delov Sovjetske zveze. Okoli 3 milijone jih je prišlo v 1950-ih in število je v 1980-ih naraslo na preko 5 milijonov. Od 1991 do 2006 je število padlo na aktualnih 4,6 milijona, primestno prebivalstvo pa je poraslo zaradi privatizacije zemlje in masovnega preseljevanja v predmestje.<ref>Russian source: "Encyclopedia of Saint Petersburg" Чистяков А. Ю. [http://www.encspb.ru/ru/article.php?kod=2804035787 Население (обзорная статья)]. ''Энциклопедия Санкт-Петербурга''</ref>
Prebivalci urbanega področja Sankt Peterburga večinoma živijo v stanovanjih. Z 68 % prebivalcev v skupinskih stanovanjih v 1930-ih, je bil Leningrad sovjetsko mesto z največjim številom ''komunalki''. Skupinska stanovanja tudi danes niso neobičajnost. Ker so od 1950-ih do 1980-ih gradili nove četrti na robnih delih mesta, je preko pol milijona družin z nizkimi prihodki dobilo brezplačna stanovanja. Ker so gospodarske in družbene dejavnosti skoncentrirane v zgodovinskem središču, večina ljudi živi v metropolitanskem območju.
== Uprava ==
{{Multiple image
|align=right
|direction=vertical
|width=220
|image1=Смольный.jpg
|width1=
|alt1=
|caption1=Smolni Institute, sedež guvernerja
|image2=St Petersburg, Mariinskiy Palace.jpg
|width2=
|alt2=
|caption2=Mestna skupščina se sestaja v palači Mariinski]]
}}
Sankt Peterburg je rusko zvezno mesto (drugo je Moskva). Politično življenje mesta je urejeno z mestnim statutom, ki ga je mestna skupščina sprejela leta 1998. Vrhovna izvršna oblast je Mestna uprava Sankt Peterburga, ki jo vodi guverner (do 1996. župan). Sankt Peterburg ima enodomno skupščino, zakonodajno skupščino Sankt Peterburga (Законода́тельное собра́ние Санкт-Петербу́рга).
V skladu z zveznim zakonom iz leta 2004., vodje zveznih enot, vključno guvernerja Sankt Peterburga, imenuje predsednik Rusije in ga potrdijo lokalne skupščine. Aktualna guvernerka Valentina Matvijenko je trenutno edina ženska med guvernerji.
Mesto Sankt Peterburg je trenutno razdeljeno na 18 okrožij (rajonov). Je tudi administrativno središče Leningrajske oblasti in Severozahodnega zveznega okrožja. Ustavno sodišče Ruske Federacije je bilo preseljeno iz Moskve v Sankt Peterburg v maju 2008.
Sankt Peterburg in Leningrajska oblast, kot dve zvezni enoti, delita nekaj lokalnih oddelkov zveznih izvršnih služb in sodišč, kot je arbitražno sodišče, policijo, FSB, poštna služba, uprava za droge, uprava zaporov, zvezna uprava za registracije in druge.
== Gospodarstvo ==
[[File:Admiralty Shipyard.jpg|thumb|left| Ladjedelnica]]
[[File:Dmitry Medvedev 5 June 2009-10.jpg|right|thumb| Sanktpeterburški mednarodni gospodarski forum je glavni ruski investicijski forum]]
[[File:Power Machines building SPB.jpg|thumb|left|Stavba elektrarne v mestu]]
Sankt Peterburg je glavno trgovsko območje, ki služi kot finančno in industrijsko središče Rusije s specializacijo na področju trgovine z nafto in plinom, ladjedelništvom, vesoljsko industrijo, tehnologijami, vključno z radio, elektronsko, programsko opremo in računalniki, strojegradnjo, težko mehanizacijo in transport, vključno s tanki in drugo vojaško opremo, rudarstvo, izdelava instrumentov, železna in barvna metalurgija (proizvodnja aluminijevih zlitin), kemikalije, zdravila in medicinska oprema, založništvo in tiskarstvo, hrana in catering, trgovina na debelo in drobno, tekstilna in oblačilna industrija in številna druga podjetja. Bil je tudi sedež dom Lessnerja, enega izmed ruskih pionirskih proizvajalcev avtomobilov; ustanovil jo je proizvajalec strojev in kotlov G. A. Lessner leta 1904 z zasnovo Borisa Louckega in je preživel do leta 1910.<ref>G.N. Georgano ''Cars: Early and Vintage, 1886–1930''. (London: Grange-Universal, 1985)</ref>
Deset odstotkov svetovnih pogonskih turbin je tam izdelanih v podjetju LMZ, ki je zgradilo več kot dva tisoč turbin za elektrarne po vsem svetu. Glavne lokalne industrije so Admiralti ladjedelnica, Baltska ladjedelnica, LOMO, obrat Kirov, Elektrosila, Izhorskije Zavodi; v Sankt Peterburgu so registrirani tudi Sovkomflot, Petersburg Fuel Company in SIBUR med drugimi velikimi ruskimi in mednarodnimi podjetji.
Sankt Peterburg ima tri velika tovorna morska pristanišča: Bolšoj port Sankt Peterburg, Kronstadt in Lomonosov. Za mednarodne križarke je potniško pristanišče pri Morskem Vokzalu na jugozahodu otoka Vasiljevski. Leta 2008 sta se v pristanišču Novi potnik na zahodu otoka odprla prva dva priveza <ref>[http://www.discoverthebaltic.com/spb/index.htm Discoverthebaltic.com] Discover the Baltic online guide to Baltic cruise ports {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081230231453/http://www.discoverthebaltic.com/spb/index.htm |date=30 December 2008 }}</ref>. Novo pristanišče je bilo del mestnega razvojnega projekta ''Morska fasada''.<ref>{{cite web|url=http://www.mfspb.ru/ |title=ЗАО "Терра-Нова" | Крупнейший в Европе проект по образованию и комплексному развитию территории в западной части Васильевского острова Санкт-Петербурга |publisher=Mfspb.ru |date=12 March 2012 |accessdate=16 November 2012}}</ref>
Zapleten sistem rečnih pristanišč na obeh bregovih Neve je medsebojno povezan s sistemom morskih pristanišč, s čimer je Sankt Peterburg glavna povezava med Baltskim morjem in preostalo Rusijo po [[Vodna pot Volga-Baltik |vodni poti Volga-Baltik]].
Sanktpeterburška kovnica (Monetny Dvor), ustanovljena leta 1724, je ena največjih kovnic na svetu, kuje ruske kovance, medalje in značke. V Sankt Peterburgu je tudi najstarejša in največja ruska livarna, Monumentskulptura, ki je naredila na tisoče skulptur in kipov, ki zdaj krasijo javne parke v Sankt Peterburgu, pa tudi v številnih drugih mestih. Tam so bili narejeni spomeniki in bronasti kipi carjev, pa tudi druge pomembne zgodovinske osebnosti in dostojanstveniki ter drugi svetovno znani spomeniki, kot so kipi Petra Clodta von Jürgensburga, Paola Troubetzkoja, Marka Antokolskega in drugih.
Leta 2007 je Toyota odprla tovarno Camry, potem ko je vložila 5 milijard rubljev (približno 200 milijonov dolarjev) v Šušari, eno od južnih predmestja Sankt Peterburga. Opel, Hyundai in Nissan so z rusko vlado podpisali pogodbe o gradnji avtomobilskih obratov v Sankt Peterburgu. Industrija avtomobilov in avtomobilskih delov je v zadnjem desetletju v porastu.
Sankt Peterburg ima veliko [[pivovarna|pivovarno]] in destilarno. Njenih pet velikih pivovarn predstavlja več kot 30 % domače proizvodnje piva v državi, in je znano kot ''mesto piva'', zaradi ponudbe in kakovosti lokalne vode. Tu je druga največja evropska pivovarna Baltika, Vena (obe upravlja BBH), pivovarna Heineken, Stepan Razin (oba podjetja Heineken) in pivovarna Tinkoff (SUN-InBev).
Številne mestne destilarne proizvajajo številne blagovne znamke [[vodka|vodke]]. Najstarejša je LIVIZ (ustanovljena leta 1897). Med najmlajšimi je ruska standardna vodka, predstavljena leta 1998 v Moskvi, ki je leta 2006 odprla novo destilarno v Peterburgu (površina 30 000 m², stopnja proizvodnje 22 500 steklenic na uro). Leta 2007 je bila blagovna znamka izvožena v več kot 70 držav.<ref>[http://www.russianstandard.com/corporation/press_center/press_releases/1.smx Russian Standard Vodka Ranked 4th Fastest Growing Premium Spirits Brand Worldwide] Impact, 2007. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110715220016/http://www.russianstandard.com/corporation/press_center/press_releases/1.smx |date=15 July 2011 }}</ref>
V Sankt Peterburgu je druga največja gradbena industrija v Rusiji, vključno s trgovsko, stanovanjsko in cestno gradnjo.
== Znamenitosti ==
[[Slika:Katedrala svetega Izaka podnevi.jpg|thumb|200px|right|Cerkev svetega Izaka podnevi]]
[[Slika:Katedrala Kristusovega vstajenja.JPG|thumb|200px|right|Cerkev Kristusovega vstajenja v obdobju belih noči]]
[[Slika:Dvizni most v obdobju belih noci.jpg|thumb|200px|right|Odprti dvižni most v obdobju belih noči]]
| |||