Hifa: razlika med redakcijama

dodanih 9 zlogov ,  pred 1 letom
m
pnp
(škrbina)
 
m (pnp)
 
'''Hifa''' (s tujko '''hypha''', množ. '''hyphae''', iz [[stara grščina|starogrške]] ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s [[citoplazma|citoplazmo]] napolnjena in [[celična stena|celično steno]] obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere [[bakterije]] in [[gliva|glive]] ter glivam podobne [[oomicete]].
 
Hife gliv so razvejane strukture, obdane s cevasto celično steno in običajno ločene s pregradami – »septami«. Hife se prepletajo med seboj in tvorijo kompaktne kosme, ki jim družno pravimo [[Podgobje|micelij]]. Hife rastejo samo na konicah in so večjedrne strukture; [[celična delitev]] v hifi ne poteče popolnoma; po delitvi [[celično jedro|jedra]] se obe hčerinski jedri ne ločita z [[celična membrana|membrano]] in steno temveč ostaneta povezana. V razraslem miceliju je lahko na stotine jeder. Takim hifam pravimo ''cenocitične''. Pri [[plesni]]h nekatere hife ob razvejitvi zrastejo navpično nad micelij in tvorijo na vrhu razmnoževalne strukture – [[konidij]]e, na katerih nastajajo [[spora|spore]]. Pri drugih glivah nastane na vrhu micelija makroskopska razmnoževalna struktura, ki ji pravimo [[goba]]. Poleg teh dveh skupin poznamo še [[kvasovke]], ki ne tvorijo hif.{{sfnm|1a1=Madigan|1a2=Martinko|1a3=Parker|1y=2003|1p=487–488}} Glivne hife so običajno debele 4–6 [[mikrometer|μm]].{{sfn|Maheshwari|2016|pp=3}}
 
Pri nekaterih bakterijah so hife udeležene pri [[nespolno razmnoževanje|nespolnem razmnoževanju]]. Na eni strani celice požene dolga, tanka hifa, na konici katere prične brsteti nova celica. Kmalu po tem se v brst po hifi prenese kopija [[kromosom]]a, na koncu rasti pa se oddeli od matične celice s pregrado in nazadnje loči kot hčerinska celica.{{sfnm|1a1=Madigan|1a2=Martinko|1a3=Parker|1y=2003|1p=390}}