Sankt Peterburg: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Vrstica 43:
Številni tuji konzulati, mednarodne korporacije, banke in podjetja imajo pisarne v Sankt Peterburgu.
 
== Etimologija =='
Zagovornik zahodnjaške Rusije, Peter Veliki, ki je mesto ustanovil, ga je prvotno poimenoval '''Sankt-Pieter-Burž''' (Сан(к)т -Питер-Бурхъ) na nizozemski način, pozneje pa je bilo črkovanje standardiziran kot Sankt-Peterburg (Санкт-Петербургъ) pod nemškim vplivom.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/1991/06/13/world/leningrad-petersburg-and-the-great-name-debate.html|title=Leningrad, Petersburg and the Great Name Debate|first=Serge|last=Schmemann}}</ref> (Ruskemu imenu manjka črka ''s'' med ''Peter'' in ''Burg''). Cesarska vlada ga je 1. septembra 1914 po izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] preimenovala v '''Petrograd''' (rusko: Петроград) <ref name="vokrugsveta.ru">{{cite web|url=http://www.vokrugsveta.ru/encyclopedia/?title=%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4|title=Петроград – Энциклопедия "Вокруг света"|website=www.vokrugsveta.ru}}</ref>, kar pomeni 'Petrovo mesto', da bi omilili nemški besedi ''Sankt'' in ''Burg''. 26. januarja 1924, kmalu po smrti [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirja Lenina]], so ga preimenovali v '''Leningrad''' (rusko: Ленинград), kar pomeni 'Leninovo mesto'. 6. septembra 1991 je bilo z mestnim referendumom vrnjeno prvotno ime Sankt Peterburg. Lokalni prebivalci mesto pogosto imenujejo po skrajšanem vzdevku '''Piter''' (rusko: Питер, IPA: [ˈpʲitʲɪr]).
 
Vrstica 49:
 
== Nastanek in razvoj mesta ==
=== Imperialno obdobje (1703–1917) ===
Do začetka 18. stoletja sta se za delto Neve, kjer se začenjajo [[trgovina|trgovske]] poti proti [[Črno morje|Črnemu morju]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskemu jezeru]], bojevali [[Švedska]] in [[Rusija]]. V drugi [[nordijske vojne|nordijski vojni]] je Rusija zasedla delto in po ukazu ruskega [[car]]ja [[Peter Veliki|Petra I. Velikega]] so se dne 27. maja (po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 16. maja) 1703 začela dela na Zajčjem otoku, kjer je kmalu zrasla trdnjava svetega Petra in Pavla.
[[File:Bronze Horseman 02.jpg|thumb| Bronast konjenik, spomeik Petra Velikega]]
Švedski kolonisti so leta 1611 zgradili [[Nienšanc]] (rusko Ниенша́нц, ''Nienshants''; švedsko ''Nyenskans''; finsko ''Nevanlinna''), [[trdnjava|trdnjavo]g na ustju Neve, na takrat imenovanem [[Ingrija|Ingermanlandu]], ki ga je naseljevalo finsko pleme [[Ingrijci|Ingrijcev]]. Okrog nje je nastalo majhno mesto Nien.
 
Konec 17. stoletja je Peter Veliki, ki se je zanimal za pomorstvo in pomorske zadeve, želel, da bi Rusija pridobila morsko pristanišče za trgovino z ostalo Evropo. Potreboval je boljše morsko pristanišče od glavnega v tej državi [[Arhangelsk]]a, ki je bilo na Belem morju na skrajnem severu in je bilo pozimi zaprto za ladijski promet.
[[Slika:Saint Petersburg In Europe.png|thumb|left|200px|Lega Sankt Peterburga v Evropi]]
[[SlikaFile:BuberelSt. StPetersburgNicholas StNicolasMaritime Cathedral, Saint Petersburg, Russia 01.jpgJPG|right|thumb|200px270x270px|CerkevUlica vodi do pomorske cerkve svetega Nikolaja ]]
[[Slika:Grand Cascade of Peterhof 01.jpg|thumb|200px|right|Petrodvorec]]
 
12. maja [po julijanskem koledarju 1. maj] 1703 je med [[Velika severna vojna|Veliko severno vojno]] Peter Veliki zajel Nienšanc in kmalu zamenjal trdnjavo.<ref>{{cite book |title=Russia of the Russians |last=Williams |first=Harold |year=1914 |publisher=Pitman & Sons |isbn= |page=[https://archive.org/details/bub_gb_UMJoAAAAMAAJ/page/n45 33] |url=https://archive.org/details/bub_gb_UMJoAAAAMAAJ |accessdate=2016-02-12|df=dmy-all}}</ref> 27. maja [oz. 16. maja] 1703, je 5 km v notranjost zaliva oziroma [[estuarij]]a, na [[Zajčji otok (Sankt Peterburg)|Zajčjem otoku]], postavil [[Petropavlovks atrdnjava|Potropavlovsko trdnjavo]], ki je postala prva opečna in kamnita stavba novega mesta.<ref name="spenc">{{cite web|url=http://www.saint-petersburg.com/museums/peter-paul-fortress.asp |title=Peter and Paul Fortress |access-date=19 June 2009 |publisher=Saint-Petersburg.com |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080720042332/http://www.saint-petersburg.com/museums/peter-paul-fortress.asp |archivedate=20 July 2008 }}</ref>
Petrovi načrti so bili bolj dolgoročni, saj si je na tem kraju zamislil novo prestolnico, ki naj bi hkrati simbolizirala rusko okno v Evropo ter utemeljila Rusijo kot novo velesilo in pomorsko državo. K delu na zelo neugodnem močvirnatem terenu, ki je terjalo življenja približno 100.000 delavcev, večinoma ruskih tlačanov, je povabil [[Nizozemci|nizozemske]] gradbenike in že leta 1712 je mesto s selitvijo carskega dvora, senata in veleposlaništev iz [[Moskva|Moskve]] tudi dejansko postalo prestolnica. Tudi Petrovi nasledniki so ostali zvesti zahodni usmeritvi in so vabili zahodnoevropske [[arhitekt]]e, od katerih je največji pečat pustil [[Italijani|italijan]] [[Bartolomeo Francesco Rastrelli]]. Zaradi vrhunskih arhitekturnih dosežkov in umetnih kanalov, ki so dopolnjevali rokave Neve, je mesto dobilo vzdevke, kot sta npr. ''Severne Benetke'', v okolici mesta so nastale so tudi številne carske rezidence, npr. [[Petergof]], [[Oranienbaum]] (danes [[Lomonosov]]), [[Carsko selo]] (danes [[Puškin]]), [[Pavlovsk]] in [[Gatčina]].
 
Mesto so zgradili [[tlačanstvo|tlačani]], kmetje iz cele Rusije; v nekaj letih je bilo pod nadzorom Aleksandra Menšikova vključenih tudi nekaj švedskih vojnih ujetnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.swedenabroad.com/Page____41937.aspx |title=Consulate General of Sweden – Sweden and Saint Petersburg |publisher=Swedenabroad.com |date=17 October 2005 |access-date=6 January 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090108171800/http://www.swedenabroad.com/Page____41937.aspx |archivedate=8 January 2009 |df=dmy-all }}</ref> Na desetine tisoč kmetov je umrlo pri gradnji mesta. Kasneje je mesto postalo središče guvernerstva Sankt Peterburg. Peter je prestolnico iz Moskve preselil v Sankt Peterburg leta 1712, 9 let, preden je Nistadska pogodba iz leta 1721 končala vojno; kot glavno mesto (ali sedež vlade) je Sankt Peterburg navajal že leta 1704.
Mesto je doživelo tudi manj svetle trenutke, ki so nakazovali krizo carske Rusije, npr. neuspešne zahteve [[dekabristi|dekabristov]] po uvedbi [[ustava|ustave]] (1825) ali krvavo zatrto vstajo leta 1905.
[[File:Map spb 1744 high.jpg|thumb|upright=1.2|Karta Sankt Peterburga, 1744]]
 
Mesto se je v prvih nekaj letih razvilo okoli Trga sv. trojice na desnem bregu Neve, v bližini Petropavlovske trdnjave. Vendar se je Sankt Peterburg kmalu začel graditi po načrtu. Švicarski Italijan Domenico Trezzini je do leta 1716 izdelal projekt, po katerem naj bi bilo središče mesta na [[Otok Vasiljevski|otoku Vasiljevski]] in ga oblikoval v pravokotno mrežo kanalov. Projekt ni bil dokončan, vendar je razviden v tlorisu ulic. Leta 1716 je Peter Veliki imenoval Francoza Jean-Baptista Alexandra Le Blonda za glavnega arhitekta Sankt Peterburga.<ref>{{cite web|url=http://www.saint-petersburg.com/famous-people/jean-baptiste-le-blond/|title=Jean-Baptiste Le Blond, architect in St.&nbsp;Petersburg, Russia |publisher=saint-petersburg.com}}</ref>
31. avgusta 1914, ko je Rusija na strani [[antanta|antantnih]] sil vstopila v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] proti [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so mesto zaradi [[nemščina|nemškega]] izvora imena preimenovali v bolj ruski Petrograd. Leta 1917 se je najprej zgodila [[februarska revolucija|februarska]], 7. novembra (24. oktobra po julijanskem koledarju) istega leta, ko se je z zasedbo Zimskega dvorca uradno začela [[oktobrska revolucija|oktobrska boljševistična revolucija]], pa se je dokončno končalo zlato obdobje mesta. Že naslednjega leta je prestolnica znova postala Moskva, 26. januarja 1924 so mesto preimenovali v Leningrad, [[socializem|socialistično]] planiranje pa je vanj prineslo kopico umazane [[industrija|industrije]] in pusta predmestna spalna naselja. Ko je junija 1941 [[Tretji rajh]] napadel [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], niso resno načrtovali zasedbe Leningrada, odločili so se, da bodo namesto tega mesto izstradali. 8. septembra 1941 se je tako začela 900 dnevna blokada mesta ([[obleganje Leningrada]]), ki je trajala vse do 27. januarja 1944 in zahtevala 800.000 žrtev. Zaradi prestanega med vojno je mesto kot prvo v Sovjetski zvezi dobilo naziv »[[mesto heroj]]«. Ves ta čas se je mesto lahko oskrbovalo le pozimi prek zamrznjenega [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] po t. i. [[pot življenja|poti življenja]]. Dne 12. junija 1991, ko so po Rusiji potekale volitve za [[predsednik]]a Ruske federacije, so Leningrajčani na vzporednem referendumu s 54 % večino odločili, da se mestu vrne prvotno ime in uradno so ga preimenovali nazaj v Sankt Peterburg 6. septembra. To obdobje velja za ponoven preporod mesta, še posebej leto 2000, ko je bil za ruskega predsednika izvoljen [[Vladimir Putin]], ki je kot Sanktpeterburžan poskrbel za zajetno finančno injekcijo pri obnovi pred proslavljanjem 300-letnice mesta leta 2003.
 
Slog [[petrovski barok|petrovskega baroka]], ki so ga razvili Trezzini in drugi arhitekti in nazorno predstavlja takšne stavbe, kot so Menšikova palača, [[Kunstkamera]], [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg|cerkev sv. Petra in Pavla]], Dvanajst kolegijev, je postal pomemben v mestni arhitekturi zgodnjega 18. stoletja. Leta 1724 je Peter Veliki v Sankt Peterburgu ustanovil [[Ruska akademija znanosti|Akademijo znanosti]], [[Državna univerza Sankt Peterburg|univerzitetno]] in akademsko gimnazijo.
 
Leta 1725 je Peter umrl pri dvainpetdesetih letih. Njegova prizadevanja za modernizacijo Rusije so se srečala z nasprotovanjem ruskega plemstva. Leta 1728 je Peter II. Ruski preselil sedež nazaj v Moskvo. Toda štiri leta pozneje, leta 1732, pod rusko carico Ano, je bil Sankt Peterburg ponovno določen za prestolnico ruskega carstva. Do komunistične revolucije leta 1917 je še 186 let ostal sedež rodbine [[Romanovi|Romanov]] in dvora ruskih carjev, pa tudi sedež ruske vlade.
V letih 1736–1737 je mesto prizadel katastrofalen požar. Za obnovo poškodovanih okrožij je leta 1737 odbor pod Burkhardom Christophom von Münnichom naročil nov načrt. Mesto je bilo razdeljeno na pet okrožij, središče pa je bilo preseljeno v okrožje Admiralti, na vzhodnem bregu med Nevo in Fontanko.
[[File:Дворцовая_площадь_Санкт-Петербурга._Вид_из_Эрмитажа..JPG|thumb|Palačni trg, ki ga obdaja stavba generalštaba z lokom, saj je bil glavni trg Ruskega carstva in prostor mnogih dogodkov zgodovinskega pomena]]
 
Razvilo se je vzdolž treh radialnih ulic, ki se srečujejo pri stavbi Admiraltete in so zdaj ena ulica, znana kot [[Nevski prospekt]] (ki velja za glavno ulico mesta), Gorohovaya ulica in Voznesenski prospekt. [[Baročna arhitektura]] je v mestu postala prevladujoča v prvih šestdesetih letih, vrhunec pa je bil v [[elizabetinski barok|elizabetinskem baroku]], ki ga najbolj predstavlja Italijan [[Francesco Bartolomeo Rastrelli|Bartolomeo Rastrelli]] s takimi stavbami, kot je [[Zimski dvorec]]. V 1760-ih je baročna arhitektura nasledila neoklasicistično arhitekturo.
 
Ustanovljena leta 1762 je Komisija za kamnite stavbe v Moskvi in Sankt Peterburgu razsodila, da nobena stavba v mestu ne more biti višja od Zimskega dvorca in prepoveduje razmike med stavbami. V času vladavine [[Katarina Velika|Katarine Velike]] v letih 1760-1780 so bili bregovi Neve bili z [[granit]]nimi nasipi.
 
Toda šele leta 1850 je bilo dovoljeno odpreti prvi stalni most čez Nevo, [[Oznanjenski most]] (rusko Благовещенский мост - ''Blagoveščenski most''). Pred tem so bili dovoljeni le [[pontonski most|pontonski mostovi]]. ''Obvodni kanal'' (izkopan v letih 1769–1833) je postal južna meja mesta.
 
Najpomembnejši arhitekti neoklasicističnega in [[empire]g sloga v Sankt Peterburgu so bili:
* Jean-Baptiste Vallin de la Mothe ([[Cesarska akademija umetnosti]], [[Ermitaž|Mali Ermitaž]], Gostiny dvor, Novi holandski slavolok, cerkev sv. Katarine)
* Antonio Rinaldi ([[Marmorna palača]])
* Jurij Felten (Stari Ermitaž, [[Česmenska cerkev]])
* Giacomo Quarenghi (Akademija znanosti, gledališče Ermitaž, Jusupova palača)
* Andrey Voronihin (Rudarski inštitut, [[Kazanska cerkev, Sankt Peterburg| Kazanska cerkev)
* Andreyan Zaharov (stavba Admiralitete)
* Jean-François Thomas de Thomon (Stara borza na otoku Vasilievski)
* Carlo Rossi (Jelaginova palača, [[Ruski muzej|palača Mihajlovski]], Aleksandrinsko gledališče, Stavbi senata in sinode, Stavba generalnega štaba, oblikovanje številnih ulic in trgov)
* Vasilij Stasov (Moskovska slavoločna vrata, [[cerkev sv. Trojice, Sankt Peterburg| cerkev sv. Trojice]])
* Auguste de Montferrand ([[cerkev svetega Izaka]], [[Aleksandrov steber)
[[File:Kolman decembrists.jpg|thumb|Dekabristi na Senatnem trgu, 26. decembra 1825.]]
 
Leta 1810 je [[Aleksander I. Ruski]] ustanovil prvo inženirsko visokošolsko ustanovo, glavno vojaško inženirsko šolo v Sankt Peterburgu. Številni spomeniki spominjajo na rusko zmago nad Napoleonom v [[Napoleonov pohod na Rusijo |domovinski vojni leta 1812]], vključno z Montferrandovim ''Aleksandrovim stebrom'', postavljenim leta 1834 in [[Narvska slavoločna vrata|slavoločnimi vrati]] v Narvi.
 
Leta 1825 se je na Senatnem trgu v mestu zgodil zatrt dekabristični upor proti Nikolaju I., dan po tem, ko je Nikolaj prevzel prestol.
 
Neoklasicistična arhitektura je do 1840-ih popustila različnim romantičnim slogom, ki so prevladovali do 1890-ih, in so jih predstavljali arhitekti Andrei Stackenschneider ([[Mariinska palača]], Beloselski-Belozerski palača, Nikolajeva palača, Nova Mihaelova palača) in Konstantin Thon (Moskovska železniška postaja) ).
 
S [[kmečka reforma 1861|kmečko reformo]], ki jo je leta 1861 izvedel Aleksander II, in industrijsko revolucijo, se je priliv nekdanjih kmetov v prestolnico močno povečal. Na obrobju mesta so se spontano pojavile slabe četrti. Sankt Peterburg je presegel Moskvo v rasti prebivalstva in industrije; razvil se je kot eno največjih industrijskih mest v Evropi, z veliko pomorsko bazo (v [[Kronstadt]]u), rečnim in morskim pristaniščem.
 
Imeni svetih Petra in Pavla, ki sta ju prejeli prva mestna citadela in njena cerkev (od leta 1725 - grobišče ruskih carjev), sta bili po naključju imeni prvih dveh umorjenih ruskih carjev, [[Peter III. Ruski|Petra III.]] (1762, ki naj bi bil ubit v zaroti pod vodstvom žene Katarine Velike) in [[Pavel Ruski|Pavla I.]] (1801, Nikola Zubov in drugi zarotniki, ki so na oblast pripeljali [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I.]], sina njihove žrtve). Tretji atentat na carja se je zgodil v Sankt Peterburgu leta 1881, ko je [[Aleksander II. Ruski]] postal žrtev teroristov.
 
V Sankt Peterburgu se je začela [[Ruska revolucija (1905) |revolucija 1905]] in se hitro razširila v pokrajine.
 
1. septembra 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, je carska vlada preimenovala mesto v Petrograd, kar pomeni 'Petrovo mesto', da bi odstranili nemški besedi ''Sankt'' in ''Burg''.
 
 
 
31. avgusta 1914, ko je Rusija na strani [[antanta|antantnih]] sil vstopila v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] proti [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so mesto zaradi [[nemščina|nemškega]] izvora imena preimenovali v bolj ruski Petrograd. Leta 1917 se je najprej zgodila [[februarska revolucija|februarska]], 7. novembra (24. oktobra po julijanskem koledarju) istega leta, ko se je z zasedbo Zimskega dvorca uradno začela [[oktobrska revolucija|oktobrska boljševistična revolucija]], pa se je dokončno končalo zlato obdobje mesta. Že naslednjega leta je prestolnica znova postala Moskva, 26. januarja 1924 so mesto preimenovali v Leningrad, [[socializem|socialistično]] planiranje pa je vanj prineslo kopico umazane [[industrija|industrije]] in pusta predmestna spalna naselja. Ko je junija 1941 [[Tretji rajh]] napadel [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], niso resno načrtovali zasedbe Leningrada, odločili so se, da bodo namesto tega mesto izstradali. 8. septembra 1941 se je tako začela 900 dnevna blokada mesta ([[obleganje Leningrada]]), ki je trajala vse do 27. januarja 1944 in zahtevala 800.000 žrtev. Zaradi prestanega med vojno je mesto kot prvo v Sovjetski zvezi dobilo naziv »[[mesto heroj]]«. Ves ta čas se je mesto lahko oskrbovalo le pozimi prek zamrznjenega [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] po t. i. [[pot življenja|poti življenja]]. Dne 12. junija 1991, ko so po Rusiji potekale volitve za [[predsednik]]a Ruske federacije, so Leningrajčani na vzporednem referendumu s 54 % večino odločili, da se mestu vrne prvotno ime in uradno so ga preimenovali nazaj v Sankt Peterburg 6. septembra. To obdobje velja za ponoven preporod mesta, še posebej leto 2000, ko je bil za ruskega predsednika izvoljen [[Vladimir Putin]], ki je kot Sanktpeterburžan poskrbel za zajetno finančno injekcijo pri obnovi pred proslavljanjem 300-letnice mesta leta 2003.
 
== Znamenitosti ==
Vrstica 83 ⟶ 128:
 
== Glej tudi ==
 
* [[Simfonija št. 7 (Šostakovič)|Leningrajska simfonija (Šostakovič)]]
 
== ViriSklici ==
{{sklici|2}}
 
== Zunanje povezave ==
Vrstica 91 ⟶ 138:
* [http://eng.gov.spb.ru/ Uradna stran mesta] {{ikona en}}
 
== Viri ==
{{opombe}}
 
{{Mesto heroj SZ}}
{{Razdelitev Rusije}}
{{največja mesta Rusije}}
 
{{ru-naselje-stub}}
 
[[Kategorija:Mesta v Rusiji]]