Avstro-ogrska vojna mornarica: Razlika med redakcijama

Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Kraljevica|Kraljevici]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal, [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] pa je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sladilo rezanje še nedokončanih ladij, katerih dele so prodali za kurjavo. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena, po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela beneški arzenal in mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in in dalmatinskih pomorščakov. Njihov vpliv je bil ukinjen zaradi uporov ob ustanovitvi in združevanju v [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]].

 

 

Leta 1854 je poveljstvo nad avstrijsko mornarico prevzel brat [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvoda [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] ([[1832]]-[[1867]]).