Avstro-ogrska vojna mornarica: Razlika med redakcijama

Avstrijski in beneški podaniki so skupaj sodelovali v pomorski [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih pod poveljstvom
[[Juan Avstrijski|Dona Juana Avstrijskega]](izvenzakonskega sina cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]) uničilo otomansko floto in za nekaj časa zagotovilo mir na [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Kraljevica|Kraljevici]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal, [[AvstrijskoAvstri jsko cesarstvo|Avstrija]] pa je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz [[Campoformido|Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sladilo rezanje še nedokončanih ladij, katerih dele so prodali za kurjavo. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena, po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela beneški arzenal in mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in in dalmatinskih pomorščakov. Njihov vpliv je bil ukinjen zaradi uporov ob ustanovitvi in združevanju v [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]].
 
Zatem je poveljstvo in organizacijo vojne mornarice prevzel danski [[Viceadmiral]] [[Hans Birch Dahlerup|Hans Birch von Dahlerup]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, uvedel poveljevanje v nemščini, ter leta [[1850]] tudi odločilno pripomogel, da so v [[Pulj]] (danes [[Hrvaška]]) prenesli sedež mornarice ter tu začeli graditi glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]]s pristaniščem. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki od 1852 dobivali na [[Mornariška akademija na Reki|Mornariški akademiji]] na Reki (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume).
 
Leta 1854 je poveljstvo nad avstrijsko mornarico prevzel brat [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvoda [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] ([[1832]]-[[1867]]).
 
Kapitanu fregate, kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]] je uspelo obnoviti floto (med drugim so zgradili prve [[Oklopnjača|oklopnjače]]), ter v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladevje.
Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z Madžari o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih.
 
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) (skrajšana oznaka v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije.
 
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[maksimilijanMaksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
 
[[Slika:Pula naval yard.jpg|thumb|right|240px|vojna luka Pulj 1890]]
42.591

urejanj