Avstro-ogrska vojna mornarica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 37:
== Zgodovina ==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 [[Trst]] sklenil z njimi dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]].
Avstrijski in beneški podaniki so skupaj sodelovali v pomorski [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[MaltaMalteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih pod poveljstvom
[[Juan Avstrijski|Dona Juana Avstrijskega]](izvenzakonskega sina cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]) uničilo otomansko floto in za nekaj časa zagotovilo mir na [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Kraljevica|Kraljevici]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal, [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] pa je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz [[Campoformido|Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sladilo rezanje še nedokončanih ladij, katerih dele so prodali za kurjavo. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena, po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela beneški arzenal in dala v Benetkah zgraditi avstrijsko mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina) v Benetkah, vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in in dalmatinskih pomorščakov. Njihov vpliv je bil ukinjen zaradi procesa ustanovitve in združitve v [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]], ko je poveljstvo in organizacijo vojne mornarice prevzel [[Viceadmiral]] [[Hans Birch Dahlerup|Hans Birch von Dahlerup]], ki je leta [[1850]] tudi pripomogel, da so v [[Pulj]] (danes [[Hrvaška]]) prenesli sedež mornarice in tu zgradili glavno vojno luko. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki dobili na [[Mornariška akademija na Reki|Mornariški akademiji]] na Reki (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je bila ustanovljena leta [[1852]].
 
[[Viceadmiral]] Leta [[Hans Birch Dahlerup|Hans Birch von Dahlerup]]1854 je letaavstrijsko [[1850]] pripomogel, da so prenesli sedež vojne mornarice iz [[Benetke|Benetk]] (danes Italija) v [[Pulj]] (danes [[Hrvaška]]). Leta 1854 jemornarico poveljstvo nad njo prevzel brat [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] ([[1832]]-[[1867]]). Kapitanu fregate, kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]] je leta [[1860]] uspelo, da so v [[ladjedelnica]]h v [[Trst]]u, [[Kraljevica|Kraljevici]], [[Reka, Hrvaška|Reki]] in [[Pulj]]u zgradili najmodernejše [[vojaške ladje]] tistega časa. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki dobili na [[Mornariška akademija na Reki|Mornariški akademiji]] na Reki (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je bila ustanovljena leta [[1852]].
 
[[Viceadmiral]] [[Hans Birch Dahlerup|Hans Birch von Dahlerup]] je leta [[1850]] pripomogel, da so prenesli sedež vojne mornarice iz [[Benetke|Benetk]] (danes Italija) v [[Pulj]] (danes [[Hrvaška]]). Leta 1854 je poveljstvo nad njo prevzel brat [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] ([[1832]]-[[1867]]). Kapitanu fregate, kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]] je leta [[1860]] uspelo, da so v [[ladjedelnica]]h v [[Trst]]u, [[Kraljevica|Kraljevici]], [[Reka, Hrvaška|Reki]] in [[Pulj]]u zgradili najmodernejše [[vojaške ladje]] tistega časa. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki dobili na [[Mornariška akademija na Reki|Mornariški akademiji]] na Reki (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je bila ustanovljena leta [[1852]].
 
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].