Avstro-ogrska vojna mornarica: Razlika med redakcijama

m
 
== Zgodovina ==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 [[Trst]] sklenil z njimi dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]].
Avstrijski in beneški podaniki so skupaj sodelovali v pomorski [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] proti [[Otomansko cesarstvo|Otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malta|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]] in [[Papeška država|Papeške države]] pod poveljstvom
 
 
[[Viceadmiral]] [[Hans Birch Dahlerup|Hans Birch von Dahlerup]] je leta [[1850]] pripomogel, da so prenesli sedež vojne mornarice iz [[Benetke|Benetk]] (danes Italija) v [[Pulj]] (danes [[Hrvaška]]). Leta 1854 je poveljstvo nad njo prevzel brat [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] ([[1832]]-[[1867]]). Kapitanu fregate, kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]] je leta [[1860]] uspelo, da so v [[ladjedelnica]]h v [[Trst]]u, [[Kraljevica|Kraljevici]], [[Reka, Hrvaška|Reki]] in [[Pulj]]u zgradili najmodernejše [[vojaške ladje]] tistega časa. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki dobili na [[Mornariška akademija na Reki|Mornariški akademiji]] na Reki (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je bila ustanovljena leta [[1852]].
 
45.412

urejanj