Zvon: razlika med redakcijama

odstranjenih 223 zlogov ,  pred 8 meseci
m
NPOV, drugi drobni popravki AWB
m (NPOV, drugi drobni popravki AWB)
 
[[Slika:Parts of a Bell.svg|350px|right|thumb|1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok]]
 
'''Zvon''' je [[glasbilo]], ki ga uvrščamo v skupini [[tolkala|tolkalskih]] in [[idiofoni glasbeni instrumenti|idiofonih]] glasbenih instrumentov. Običajno je sestavljen iz dveh delov: iz [[kovina|kovine]] ulite [[stožec|stožcu]] podobne oblike '''[[resonator]]ja''', in iz '''[[tolkač]]a''' ([[kembelj|kemblja]]). Majhni zvonovi (tudi [[zvončki]]) so lahko narejeni tudi iz [[keramika|keramike]] ali [[steklo|stekla]].
 
Največje število zvonov zahodnega sveta je v uporabi [[krščanstvo|krščanske]] [[cerkev (organizacija)|Cerkve]]. Zvonovi so praviloma nameščeni v cerkvenem [[stolp]]u, imenovanem [[zvonik]]. Običajno na cerkvenih zvonovih aktiviramo nastanek zvoka s potegi vrvi, ki so pričvrščene na jarem zvona in jih s tem zamajemo. Druga oblika igranja na zvonove je [[pritrkavanje]], kjer iz zvona izvabljamo zven tako, da s kembljem udarimo ob rob zvona.
 
=== Zvonovi v liturgiji cerkve ===
V prvi dobi krščanstva se je bogoslužje opravljalo na skrivaj, zato je vernike k obredom skliceval poseben sel. Še kar nekaj časa zatem, ko je krščanstvo dobilo svobodo, so predvsem v grški cerkvi namesto zvonov uporabljali kovinske plošče, na katere so udarjali s kladivom. Skoraj gotovo pa so prvi menihi že uporabljali manjše zvonove, opat pa je moral skrbeti, da se je dajalo znamenje z zvonom za začetek raznih bogoslužnih opravil. Cerkev je v 6. stoletju dokončno sprejela zvonove v bogoslužje. Najstarejši ohranjeni latinski izraz za zvon v liturgiji je signum. V 8. stoletju so že poznali pontifikalni obred, po katerem so blagoslavljali zvonove.<ref name="ReferenceA">Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: IV. Zvonovi v liturgiji cerkve, str. 26</ref> Za časa cesarja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] (800-814) so poznali zvonove praktično po vsej Evropi.
[[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] namreč zvonove pred prevzemom zvonov v svojo službo blagoslovi s posebnim obredom, v katerega so vključene tudi molitve. Zakramentar je že v 8. stoletju zahteval, da se zvonove med posvečenjem umije z blagoslovljeno vodo in se jih mazili s krizmo. Najstarejši formular za blagoslov zvonov se je ohranil v Liber ordinum, ki so ga uporabljali v Španiji še pred prihodom [[Mavri|Mavrov]] leta 712.<ref>Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: IV. Zvonovi v liturgiji cerkve, str. 26<name="ReferenceA"/ref>
 
Ko govorimo o zvonovih, ne moremo mimo zvonjenja, zaradi katerega zvonove sploh imamo. Glavna naloga zvonov je, da naznanjajo bogoslužna opravila in vabijo k molitvi. Najprej so v samostanih z zvonovi oznanjali začetke posameznih ur pri molitvi brevirja. Kot odmev na to meniško molitev so proti koncu srednjega veka pričeli zvoniti t. i. Angelovo češčenje, in sicer najprej zvečer, potem zjutraj in nazadnje tudi opoldne. Opoldansko zvonjenje se je udomačilo v 15. stoletju po tem, ko ga je zaukazal papež Kalist III., da bi se izmolila zmaga krščanske vojske v bitki pri [[Beograd]]u leta 1456.<ref>Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: IV. Zvonovi v liturgiji cerkve, str. 26<name="ReferenceA"/ref> Po večerni Ave Mariji se posebej zvoni v spomin na duše v vicah, kar je uvedel papež Gregor XIII. (1572-1585).
 
V Sloveniji razlikujemo različne načine zvonjenja: drugače zvonimo ob vabljenju k maši, drugače pri pogrebu in spet drugače ob veselih priložnostih, procesijah, žegnjanjih. Posebno odličen način zvonjenja je [[Pritrkovanje|pritrkovanje]], svojevrstna slovenska posebnost.
 
Cerkveni zvonovi so glasniki, da bi dosegli svoj pravi namen, bi morala biti pri vsaki cerkvi vsaj dva ali trije zvonovi, zvonovi morajo imeti zgolj krščanske okraske napise in podobe, morajo biti blagoslovljeni pred začetkom uporabe za cerkvene namene. Blagoslovljeni zvonovi se smejo uporabljati le v ta namen, za druge je potrebno pridobiti škofovsko soglasje ter so "res sacra", zato o njih odloča škofija, četudi jih je dala uliti župnija. Pravico do ključev zvonika ima župnijski pastoralni svet, pristop do zvonov pa naj bo zaprt in dovoljen le zanesljivim osebam.
 
== Največji zvonovi ==
222 [[tona|ton]]ski ''[[Car kolokol]]'' je v svetovnem merilu največji uliti zvon doslej. Zaradi nesreče pri delu pa se je v livarni zaradi vročine od njega odkrušil 11 ton težak kos, zato ta zvon ni bil nikoli v uporabi. Visok je 6,14 [[meter|m]], njegov premer pa je 6,6 m in ga lahko vidimo kot razstavni eksponat v [[Moskovski kremelj|Kremlju]] ([[Moskva]]). Največji trenutno delujoči zvon se tudi nahaja v Moskvi (cerkev [[Sveti Ivan|sv.Ivana]]), tehta pa »le« 66 ton, največji prosto-nihajoči zvon na svetu pa se nahaja v [[Köln|Kölnski]]ski [[Kölnska katedrala|katedrali]] v Nemčiji, tehta 24 ton.
 
[[Slika:RyoanJi-Kane.jpg|150px|right|thumb|Zvon templja RyoanJi, [[Kjoto]], [[Japonska]]]]
 
V Sloveniji je najtežji še obstoječi bronast zvon v cerkvi na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti Gori]] s težo 4355 &nbsp;kg<ref>[http://www.noviglas.eu/90-obletnica-prevoza-zvona-na-sveto-goro-pri-gorici noviglas.eu]</ref> (po nekaterih virih 4460 &nbsp;kg<ref name="zupnija-novaki.rkc.si">[http://zupnija-novaki.rkc.si/zvonovi/index.html zupnija-novaki.rkc.si]</ref>), najtežji jekleni zvon pa v cerkvi [[Cerkev Device Marije Vnebovzete, Polje|Device Marije v Polju]] s težo 5825 &nbsp;kg. V tej isti cerkvi je do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] visel najtežji bronast zvon na slovenskem, težak 6086 &nbsp;kg. Drugi najtežji bronast zvon v Sloveniji trenutno pa visi v zvoniku [[Šmarna gora|Šmarnogorske cerkve]] s težo 3878 &nbsp;kg<ref>[http://www.smarnagora.com/index.php?page=ogori&pg=zgodovina smarnagora.com]</ref> (po nekaterih virih 4420 &nbsp;kg<ref>[http://zupnija-novaki.rkc.si/zvonovi/index.html name="zupnija-novaki.rkc.si]<"/ref>).
 
Najstarejši še delujoči zvon na slovenskih tleh se nahaja v zvoniku [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnice Marijinega vnebovzetja]] v [[Koper|Kopru]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/najstarejsi-pojoci-zvon-v-sloveniji-je-v-koprskem-|title=Najstarejši pojoči zvon v Sloveniji je v koprskem zvoniku|date=8. 9. 2017|accessdate=12. 5. 2019|website=http://www.primorske.si/|publisher=Primorske novice|last=Šav|first=Reka}}</ref>
** običajno so obešeni na usnje
** daljši kot so, manjši kot nihanja potrebuje zvon (vendar lahko pride do dvojnih udarcev)
 
* pregibni (lomljivi) kemblji
** so krajši in zahtevajo manjši kot nihanja zvona od letečih
 
== Kladiva ==
[[Slika:DveVrstiUrnihKladiv.jpg|right|thumb|Dva primera urnih kladiv prina nasSlovenskem]]
Kladiva so drugi način, kako iz zvona izvabiti zven. Za razliko od kembljev kladiva udarjajo po zunanji strani zvona, vendar zopet v višini udarnega obroča, saj lahko prenizko udarjajoča kladiva odkrušijo del zvona (kot npr. v [[Piran]]u)<ref>[http://www.mescani-pirana.si/?p=86/ mescani-pirana.si]</ref>, previsoko udarjajoča pa lahko povzročijo razpoke. Včasih je s kladivi upravljala cerkvena ura in sicer tako, da je potegnila jekleno pletenico, ki je dvignila kladivo in ga spustila na vzmet, ki je morala biti tako prožna, da je kladivo udarilo ob zvon in pa tako močna, da je kladivo stalo odmaknjeno od zvona. Prav tako kot kembelj se mora tudi urno kladivo le enkrat na hitro odbiti od zvona, saj če se na zvonu zadržuje, le tega zaduši, kar pa lahko povzroči, da zvon poči. Način s cerkveno uro se vedno manj uporablja, ampak prina nasSlovenskem še ni popolnoma zamrl. Vedno več se uporabljajo računalniško krmiljena elektromagnetna kladiva ali računalniško krmiljena kladiva, ki dvignejo kladivo in spustijo, da s svojo maso padejo na zvon in se odbijejo ter ostanejo na mestu. Takega zaenkrat uporablja le en proizvajalec v Sloveniji. Precej pa je elektromagnetnih kladiv, katere pa je uporabljalo več izdelovalcev elektrifikacij v Sloveniji. Kladivo mora biti s sistemom za zvonenje dobro sinhronizirano, da slučajno ne pride do bitja ure in zvonenja naenkrat, ker to lahko povzroči hujše poškodbe zvonov in opreme. Večinoma se kladiva uporabljajo za odbijanje ure in pritrkavanje.
 
== Izračun mase zvona ==
 
{{Zbirka|:Category:Bells}}
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Tolkala]]
[[Kategorija:Zvonovi| ]]
{{normativna kontrola}}