'''Toča''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - to so [[led]]ene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali še celo več. So deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti, ki so debele do 1 mm. Toča pada predvsem pri močnem [[nevihta|nevihtnem vremenu]], ki ga spremljajo močni električni pojavi, vendar temperatura [[zrak]]a v prizemnih plasteh ni pod 0 °C. Toča pada iz nevihtnih oblakov [[kumulonimbus]]ov.
== Nastanek toče ==
Vrstica 7:
== Velikost zrn ==
Velikost zrn toče je zelo različna. Najpogosteje so zrna toče v območju premera do 1 cm. Vendar se pojavlja tudi toča s premerom 2 do 3 cm. Pri zelo močnih nevihtah pa je že nastala toča, ki je bila debela kot golobja in kokošja jajca. Ta zrna toče so tehtala od 500 gramov do 1 kilograma. Do sedaj največja zrna toče so padala na [[Kitajska|Kitajskem]] leta [[1902]], ko so izmerili zrno toče s premerom 21 cm in težko 4.5 kg. Tudi prina nasSlovenskem se debela toča pojavi vsakih nekaj let. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je junija leta 2000 padala toča, debela kar 5 cm, lahko je tudi večja.
== Kje pada toča ==
Vrstica 13:
== Škoda zaradi toče ==
Že drobna toča s premerom okoli 1 cm povzroča škodo na poljščinah in v vinogradih, saj zrna scefrajo liste in lomijo mladike. Debelejša toča dela škodo tudi na avtomobilih, na strehah in na okenskih steklih. Toča, debela 2 cm, lahko pusti na strehi avtomobila že majhno jamico, toča debela 5 cm, pa takoj razbije strešnik in na nezaščiteni človeški glavi lahko povzroči resne poškodbe.
