Gozdarstvo: Razlika med redakcijama

Med dejavnosti gozdarstva, poleg pridobivanja, sodijo še [[gozdarstvo|gozdarsko načrtovanje]], [[gojenje gozda|gojenje gozdov]] in spremljajoče gozdarske dejavnosti (npr. gradnja gozdnih prometnic, urejanje hudournikov, vzdrževanja gozdarske mehanizacije itd)<br />

Dejavnosti gozdarstva dopolnjujeta raziskovalna in pedagoška dejavnost.

Gozdarska stroka razlikuje dolgoročno '''ureditveno načrtovanje''' in izvedbeno oziroma '''gojitveno načrtovanje'''. <br /> Desetletni '''Ureditven načrt'' podaja okvirne smernice in omejitve pri posegih v gozd v obdobju; npr. desetletni '''etat'''. Detajlni gojitveni in sečno-spravilni načrt se sestavi pred predvidenim odkazilom in sečnjo v sestoju. Upošteva smernice ureditvenega načrta pri konkretni izvedbi poseka. <br />

Vedeti je treba, da z '''umetnimi''' ukrepi ni mogoče neposredno izboljšati '''naravno''' obstojnost in produktivnost gozda. To je zmožen le ohranjen gozd! Zato se z gojenjem gozda skuša zagotoviti pogoje, da bo gozd v čim boljši kondiciji za naravno funkcioniranje .<br />

Ključna procesa za naravno funkcioniranje gozda sta [[fotosinteza]] in biosinteza. V obeh gre spajanje organskih snovi v [[biomasa|biomaso]]. Procesa najbolj intenzivno potekata v '''vitalnih osebkih''', ki so ključni za delovanje ekosistema. Vitalni osebki so vitalno ogrodje [[struktura gozda|zgradbe gozda]].<br />

Z vidika gojenja gozdov je posek vitalnih dreves vsiljen, gozdu tuj, vendar zavesten poseg v gozdno zgradbo. Ugotavlja se z [[gozdarsko načrtovanje|gozdarskim načrtovanjem]] in izvaja kot gojitven ukrep. To pomeni, da mora biti intenzivnost poseka (jakost in pogostost) zmerna in podrejena funkcionalnim potrebam gozda. Omogočati mu mora trajno ohranitev in optimalno delovanje.<br />

Zaradi visokih ciljev pridobivanja, se skuša produkcijo biomase pospešiti z gojitvenimi posegi. To je sicer teoretično možno, vendar v omejenem obsegu. Določen je s potencialom [[narava|narave]], njenimi omejitvami in zmožnostmi (limiti).<br />

Rast je možno pospešiti le z dodajanjem [[ekološki dejavnik|okoljskega dejavnika]], ki je v gozdu najbolj omejen ([[Liebigovo pravilo minimuma]]). Običajno je to [[svetloba]]. Med drevesne '''krošnje''' v sestoju se dovaja s svetlobnim redčenjem. Izbiralno redčenje lahko začasno povzroči t. i. rastni pospešek. Pri tem je treba vedeti, da je gozdno drevje v tisočletni [[naravna selekcija|evoluciji]] uveljavljeno rastje, ki optimalno funkcionira pri minimalnih odmerkih svetlobe. Zato rastni pospešek lahko učinkuje le, če je svetlobe res premalo - toda v krošnjah dreves, na gozdnih tleh! Poleg tega je rastni pospešek praviloma manjši od prirastka, ki se ga izloča z redčenjem. Zato je nesmiselno s presvetlitvami gozda pretiravati. Nasprotno velja, kadar se v gozdu močneje razraste trava in grmovje, je to zanesljiv znak, da se je s posegi že pretiravalo. V takem primeru je po nepotrebnem zmanjšana tudi produkcija biomase, oziroma lesa.<br />

Zavesten premislek o smotrnosti gojitvenih posegov je potreben pri vseh gozdarskih posegih v gozd, tudi pri gojitvenih. Pri '''obnovi''', '''negi''' in '''varstvu''' gozda.<br />

- gojitvene ukrepe kot npr. vnašanje (introdukcija) vrednejših drevesnih vrst (žlahtnjenje) in izboljšanje (melioracija) gozdnih tal z apnenjem in gnojenjem, se danes ne uporablja več.<br /><br />

Fizična zmožnost gojenja gozdov je objektivno omejena. Kajti, z '''umetnimi''' ukrepi, ni možno delati '''naravnega''' gozda! Treba pa je spremeniti odnos do gozda in ravnanje z njim. Odgovornost za stanje in funkcioniranje gozda se mora podrediti naravnim zakonitostim, ne pa zahtevam lastnikov in koncesionarjev. Tako, kot je lepo zapisano v deklaraciji o ravnanju z gozdovi in v slovenskem zakonu o gozdovih: rešitev je [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnost]] in sonaraven gozd!<br />

V kriznih časih zmanjkuje denarja tudi v gozdarstvu. Lepa prilika za streznitev in spreobrnitev. Namesto tehnološko dovršenega izrabljanja zadnjih gozdnih rezerv, bi moral tudi prina nasSlovenskem obveljati že dolgo poznan princip: '''ekologija = ekonomija'''. In ne obratno, kot je to sedaj!

Gozdni proizvodi so materialne dobrine, ki nastajajo v gozdu. Najpomembnejši gozdni proizvod je [[les]]. Zaradi specifične teže lesa (900kg900&nbsp;kg/m³) in težavnega terena, kjer nastaja, je pridobivanje lesa , izredno zahtevna naloga. Zahteva posebno znanje in opremo.<br />