Petra (Jordanija): Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 3 meseci
uskladitev, np, pp
(uskladitev, np, pp)
Čeprav je Nabatejsko kraljestvo v prvem stoletju pred našim štetjem postalo država v Rimskem cesarstvu, je šele leta 106. izgubila svojo neodvisnost. Rimljani kraljestvo preimenovali v [[Arabija (rimska provinca)|Arabia Petraea]]. Petra se je zmanjšala, saj so se pojavile pomorske trgovske poti in po potresu leta 363 so bile uničene številne strukture. [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska doba]] je bila priča izgradnji več krščanskih cerkva, vendar je mesto še naprej nazadovalo in v zgodnji islamski dobi postalo zapuščeni kraj, kjer je živela le peščica nomadov. Svet je ostal pozabljen, dokler ga leta 1812 ni odkril [[Johann Ludwig Burckhardt]] <ref>[https://www.nytimes.com/2003/10/17/arts/art-review-rose-red-city-carved-from-the-rock.html ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock]</ref>.
 
Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano [[SiqSik]], ki vodi neposredno do Al-Khazneh. Znana po svoji arhitekturi in sistemu vodovoda se Petra imenuje tudi ''Rožnato mesto'' zaradi barve kamna, iz katerega je izklesana <ref name="Jordan Tourism board">[http://www.visitjordan.com/Default.aspx?Tabid=63 Major Attractions: Petra], Jordan tourism board</ref>. Od leta 1985 je na seznamu Unescove svetovne dediščine. UNESCO jo je opisal kot »eno izmed najdragocenejših kulturnih značilnosti človeške kulturne dediščine« <ref name="unesco">{{cite web|url=http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/326.pdf |title=UNESCO advisory body evaluation |format=PDF |accessdate=2011-12-05}}</ref>. Leta 2007 je bil Al-Khazneh glasovan kot eno od [[novih sedem čudes sveta]] <ref>{{cite web|url=http://world.new7wonders.com/about-n7w/the-founder/|title=The project founder Bernard Weber - A Short History - World of New7Wonders|work=World of New7Wonders}}</ref>. Petra je simbol Jordanije in je njena najbolj obiskana turistična znamenitost. Leta 2010 je bilo 1 milijon obiskovalcev, v naslednjem obdobju je prišlo do padca zaradi regionalne nestabilnosti. Vendar pa se je število turistov v zadnjem času spet povečalo, leta 2017 jo je obiskalo okoli 600.000 turistov.
 
== Geografija ==
[[Plinij starejši]] in drugi pisci identificirajo Petro kot glavno mesto Nabatejcev in središče njihove trgovine. Petra je obkrožena z visokimi skalami, skoznjo ob večjih padavinah občasno teče potok, in je imela prednosti trdnjave. Obvladovala je glavne trgovske poti, ki so jo prečkale do [[Gaza (mesto)|Gaze]] na zahodu, v [[Bosra|Bosro]] in [[Damask]] na severu, v Akabo in Leuce Come na [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in čez puščavo do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].
[[File:Karta Petra.PNG|thumb|left|Zemljevid Petre]]
[[File:Petra-Roman-Aqueduct.jpg|thumb|left|Ozek prehod (SiqSik) ki vodi do Petre]]
 
Izkopavanja so pokazala sposobnost Nabatejcov, da nadzorujejo oskrbo z vodo, kar je pripeljalo do vzpona puščavskega mesta in ustvarilo umetno [[oaza|oazo]]. Območje dosežejo [[vodna ujma|hudourniške poplave]], arheološki dokazi pa kažejo, da so Nabatejci nadzorovali te poplave z uporabo [[jez]]ov, [[zbiralnik vode|zbiralnikov]] in [[vodovod]]a. Te inovacije so shranjevale vodo za daljša obdobja suše in omogočile mestu, da se je uspelo razvijati. <ref>{{cite web|url=http://nabataea.net/waterw.html |title=Petra: Water Works |publisher=Nabataea.net |accessdate=2011-12-05}}</ref><ref>{{cite web|author=Lisa Pinsker |url=http://www.agiweb.org/geotimes/june04/feature_petra.html |title=Geotimes – June 2004 – Petra: An Eroding Ancient City |publisher=Agiweb.org |date=2001-09-11 |accessdate=2011-12-05}}</ref>
 
V antičnih časih se je Petri morda lahko približalo z juga po poti, ki je vodila preko planote, okoli Jabal Harouna ("Aaronova gora"), kjer je lokacija Aronove grobnice, [[Aron]]a, [[Mojzes]]ovega brata. Drug pristop je bil mogoč na visoki planoti proti severu. Danes se večina sodobnih obiskovalcev približa mestu z vzhoda. Impresivni vzhodni vhod vodi strmo navzdol skozi temno, ozko sotesko (na nekaj mestih le 3-4 m široka), ki se imenuje [[SiqSik]] ("jašekgred"), naravna geološka značilnost, oblikovana iz globokega razcepa v [[peščenjak]]u in služi kot vodna pot, ki teče v Wadi Musa. Na koncu ozke soteske stoji Petrina najbolj znamenita ruševina, Al-Khazneh (znana pod imenom "Zakladnica"), ki je bila vklesana v peščenjakovo pečino. Medtem ko je v izjemno ohranjenem stanju, obraz strukture zaznamujejo stotine lukenj, ki so jih naredila lokalna beduinska plemena, ki so upala, da bodo našla bogastvo, o katerem se govorilo, da je v njem skrito <ref>{{cite web|url=http://www.robertfulford.com/petra.html |title=Robert Fulford's column about Petra, Jordan |publisher=Robertfulford.com |date=1997-06-18 |accessdate=2014-02-06}}</ref>.
 
Malo dlje od ''Zaklasnice'', ob vznožju gore imenovane ''en-Nejr'', je masivno gledališče, ki je postavljeno tako, da omogoča pogled na številne grobnice. Na točki, kjer se dolina odpre v planoto, se lokacija mesta razkriva z uničujočim učinkom. [[Amfiteater]] je bil med gradnjo vklesan v pobočje in v več grobnic. Pravokotne vrzeli med sedeži so še vedno vidne. S treh strani ga skoraj obdajajo rožnate gorske stene, razdeljene v skupine z globokimi razpokami in obložene z izrastki, izrezani iz skale v obliki stolpov.
[[File:RekemInscription.jpg|thumb|Napis Rekem]]
 
Ime "Rekem" je bilo vpisano v skalno steno Wadi Musa nasproti vhoda v SiqSik. Vendar je Jordanija zgradila most čez Wadi in ta napis je bil pokopan pod betonom. <ref>{{cite web|title=History of Petra|url=http://www.terhaal.com/history-petra|publisher=Terhaal Adventures|accessdate=2015-09-10}}</ref>
 
=== Srednja antika ===
 
=== T. E. Lawrence ===
[[File:Comparative Petra siq.jpg|thumb|SiqSik leta 1947 (levo) in leta 2013 (desno)]]
Oktobra 1917 so se, kot del splošnih prizadevanj za preusmeritev osmanskih vojaških virov od britanskega napredovanja pred tretjo bitko v Gazi, uprli Arabci v Petri pod vodstvom britanskega oficirja [[Thomas Edward Lawrence |T. E. Lawrenca]] (Lawrence Arabski) proti osmanskemu režimu. Beduinske ženske, ki so živele v bližini Petre in pod vodstvom žene šejka Khallila, so se zbrale, da se bodo borile v uporu mesta. Uporniki so ob podpori britanske vojske uničili osmanske sile <ref>Thomas, Lowell, ''With Lawrence in Arabia'', The Century Co., 1924, pps. 180–187</ref>.
 
=== Pozno 20. stoletje: vpis na seznam Unescove dediščine ===
''Bidoul / Bidul'' ali beduine je jordanska vlada leta 1985 prisilno preselila iz njihovih jamskih bivališč v Petri v Umm Sayhoun / Um Seihun, pred Unesco-vimUnescovim postopkom imenovanja. Opremili so jih s stanovanjskostanovanjskimi zgradbostavbami z nekaj infrastrukture, vključno s kanalizacijo in odvodnimvodovodnim sistemom. Med šestimi skupnostmi v regiji Petra je Umm Sayhoun ena manjših skupnosti. Vas [[Wadi Musa]] je največja na območju, ki ga večinoma naseljujejo LayathnahLajatnah beduini in je zdaj najbližje naselje centru za obiskovalce, glavni vhod skozi SiqSik in splošno arheološko najdišče. Umm Sayhoun omogoča dostop do povratne poti na najdišče, Wadi TurkmaniyehTurkmanijeh za pešce <ref>{{cite web|url=http://www.go2petra.com/guide_inside_clickmap.htm|title=Map of the area from the go2petra website}}</ref>.
 
Območje Petre je bilo 6. decembra 1985 vpisano na seznam svetovne dediščine. V popularni anketi leta 2007 je bilo imenovano tudi za eno od Novih 7 čudes sveta.
Bidouli spadajo v enega izmed plemen Bedu, katerih kulturno dediščino in tradicionalne spretnosti je Unesco poskusno vpisal na seznam nematerialne kulturne dediščine leta 2005 in dokončno leta 2008 <ref name=bedu>{{cite web| title= The Cultural Space of the Bedu in Petra and Wadi Rum |url= http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00122 |publisher=UNESCO Culture Sector |accessdate=2015-06-02}}</ref>.
 
V letu 2011 je po 11-mesečnem načrtovanju projekta uprava Petre za razvoj in turizem v sodelovanju z ''DesignWorkshop'' in ''JCP'' s. r. l objavila strateški glavni načrt, ki napoveduje razvoj regije Petra. Namenjen je usmerjanju načrtovanega razvoja regije na učinkovit, uravnotežen in trajnosten način v naslednjih 20 letih v korist lokalnega prebivalstva in Jordanije na splošno. Kot del tega je bil za Umm Sayhoun in okolico razvit strateški načrt <ref>[http://www.pdtra.gov.jo/UploadedFiles/PDETRA_Folder/English/communities%20master%20plans/Umm%20Sayhoun%20Strategy.pdf Petra Development and Tourism Region Authority in Association with DesignWorkshop and JCP s.r.l: ''Strategic Plan for Umm Sayhoun and surrounding areas''] Accessed 8 April 2017</ref>.
 
Proces oblikovanja strateškega načrta je upošteval potrebe območja s petih vidikov:
 
== Težave ==
Arheološka lokacija trpi zaradi množice groženj, vključno s propadom antičnih struktur, erozijo zaradi poplav in neustreznim odtekanjem deževnice, izločanjem soli<ref>Heinrichs, K., Azzam, R.: "Investigation of salt weathering on stone monuments by use of a modern wireless sensor network exemplified for the rock-cut monuments in Petra / Jordan – a research project '' International Journal of Heritage in the Digital Era, Volume 1, Nr. 2 / Juni 2012, S. 191–216</ref>, neustreznim obnavljanjem starodavnih struktur in netrajnostnim turizmom<ref name = ICOMOS2004>[https://web.archive.org/web/20051018040549/http://www.international.icomos.org/risk/2004/jordan2004.pdf Icomos.org]Heritage at Risk 2004/2005: Petra</ref>. Zadnji se je bistveno povečal zlasti po letu 2007, zaradi široke medijske pokritosti med novimi sedmimi čudesi sveta za internet in mobilne telefone. <ref>{{cite news |url = http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |title = Heritage Conservation Grips Jordan's Petra Amid Booming Tourism |publisher = Xinhua |date = November 3, 2007 |deadurl = yes |archiveurl = https://web.archive.org/web/20090918212011/http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |archivedate = September 18, 2009 |df = }}</ref>
 
V poskusu zmanjšanja vpliva teh groženj je bil leta 1989 ustanovljen Petra National Trust (PNT). Sodeloval je s številnimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami v projektih, ki spodbujajo varovanje, ohranjanje in zaščito mesta Petra<ref>{{cite web |url=http://www.petranationaltrust.org/UI/ShowContent.aspx?ContentId=1 |title=Petra National Trust-About |publisher=Petranationaltrust.org |accessdate=2011-12-05 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111228122554/http://petranationaltrust.org/ui/ShowContent.aspx?ContentId=1 |archivedate=2011-12-28 |df= }}<!-- Live again 30 March 2017 --></ref>. Poleg tega sta UescoUnesco in ICOMOS nedavno sodelovala pri objavi svoje prve knjige o človeških in naravnih grožnjah občutljivim območjem svetovne dediščine. Petro so izbrali kot prvi in najpomembnejši primer ogrožene krajine. Knjiga, izdana leta 2012, ''Turizem in upravljanje arheološke dediščine v Petri: vodnik za razvoj ali uničenje?'', je bila prva v seriji pomembnih knjig, ki so obravnavale samo naravo teh poslabšanih stavb, mest, območij in regij. Naslednje knjige v vrsti poslabšanih območij Unescove svetovne dediščine bodo vključevale [[Machu Picchu]], [[Angkor Wat]] in [[Pompeji|Pompeje]].
 
''People for the Ethical Treatment of Animals'' (PETA) so leta 2018 objavili videoposnetek, ki izpostavlja zlorabo delovnih živali v Petri. PETA je trdila, da so živali prisiljene nositi turiste ali vleči vozove vsak dan. Videoposnetki so pokazali pretepanje in bičanje delovnedelovnih živali, pri čemer se je mučenje intenziviralo, ko so živali zrušile. PETA je razkrila tudi nekatere ranjene živali, vključno kamele z muhami, ki so jih napadle na odprte rane<ref>{{Cite news |url=http://www.bbc.com/news/world-middle-east-42692743 |title=Jordan urged to end animal mistreatment at Petra site |last=Usher |first=Sebastian |date=January 16, 2018 |newspaper=BBC News |access-date=February 28, 2018}}</ref>. Jordanski organ, ki upravlja mesto, se je odzval z odprtjem veterinarske klinike in sz širjenjemozaveščanjem zavesti med upraviteljiupraviteljev živali. <ref>{{cite web|url=http://jordantimes.com/news/local/stakeholders-take-steps-address-animal-abuse-petra|title=Stakeholders take steps to address animal abuse in Petra|work=Saeb Rawashdeh|publisher=The Jordan Times|accessdate=19 April 2018|date=5 April 2018}}</ref>
 
{{wide image|Koenigsgraeber.jpg|1000px|align-cap=center|Grobnice na južnem delu mesta}}
[[File:PetraAmphitheatre.jpg|thumb|The Theatre]]
{{glej tudi| Nabatejska umetnost}}
Nabatejci so v predislamski dobi častili arabske bogove in boginje, pa tudi nekaj svojih božanskih kraljev. Eden, Obodas I., je bil po njegovi smrti po božje čaščen. Dušara je bil primarni moški bog, ki so ga spremljale njegova tri ženske boginje: Al-'Uzzá, Allat in Manāt. Mnogi kipi, izklesani v skalo, prikazujejo te bogove in boginje. Novi dokazi kažejo, da sosta širša edomitska in nabatejska teologija močno povezovali razmerje Zemlja-Sonce, ki sta se pogosto pojavljala v usmeritvi uglednih struktur Petre glede na ekvinokcij ali solsticij oziroma sončnemusončni vzhoduvzhod in zahoduzahod. <ref>Paradise T.R. & Angel C.C. 2015, [http://www.esri.com/esri-news/arcuser/winter-2015/nabataean-architecture-and-the-sun Nabatean Architecture and the Sun, ArcUser (Winter)].</ref>
 
V Petri je bila najdena (Glueck 516) [[Stela (spomenik)|Stela]], posvečena Qos-Allahu 'Qos je Allah' ali 'Qos bog' Qosmilka (''melech''-kralj), je bila najdena v Petri (Glueck 516). Qos je prepoznaven pri Kaušu (''Qaush''), bogu starejših Edomitov. Stela je rog in pečat iz edomitskega TawilanaTavilana blizu Petre, prikazuje zvezdo in polmesec (Browning 28), oba v skladu z luninim božanstvom. Možno je, da bi slednji lahko izhajal iz trgovine z Harranom (Bartlett 194). Razpravlja se o naravi Qos (''qaus''-lok), ki je bil identificiran kot lovski lok (lovskim bogom) kot z mavrico (vremenskim bogom), čeprav je polmesec nad stelo tudi lok.
 
Nabatejski napisi na Sinaju in na drugih krajih kažejo razširjeno sklicevanje na imena kot so Allah, El in Allat (bog in boginja), z regionalnimi sklici na al-Uzzo, Baal in Manutu (Manat) (Negev 11). Allat je tudi na Sinaju v južnem Arabskem jeziku. Allah se pojavlja zlasti kot Garm-'alahi - bog deded (grški Garamelos) in Aush-allahi – 'bogovi zaveze' (grško Ausallos). Našli so Shalm-lahi 'Allah je mir' in Shalm-alat, 'boginja miru'. Našli so tudi Amat-allahi 'služabnica boga' in Halaf-lahahija 'naslednik Alaha'. <ref>Negev 11</ref>
[[File:Great Temple of Petra 02.jpg|thumb|Veliki tempelj]]
 
''Samostan'', največji spomenik Petre, izhaja iz 1. stoletja pred našim štetjem. Posvečen je bil Obodasu I. in verjelaverjel je, da je simpozij Oboda boga. Te informacije so vpisane na ruševinah samostana (ime je prevod arabske ''Ad Deir'').
 
[[Krščanstvo]] je našlo pot v Petro v 4. stoletju, skoraj 500 let po ustanovitvi mesta kot trgovskega centra. Athanasius omenja škofa iz Petre (AnhiochAnhioh. 10) po imenu Asterius. Kot cerkev je bila uporabljena vsaj ena grobnica ('grobnica z žaro'?). V rdečih barvnih napisih je zapisana posvečenost »v času najsvetejšega škofa Jasona« (447). Po islamskem osvajanju 629-632 je krščanstvo v Petri, kot večini Arabije, nadomestil [[islam]]. Med [[Prva križarska vojna |prvo križarsko vojno]] je Petro zasedel [[Baldvin I. Jeruzalemski |Baldvin I.]] iz [[Jeruzalemsko kraljestvo |Jeruzalemskega kraljestva]] in oblikoval drugi fevd baronije Al Karak (v gospostvu Oultrejordain) z naslovom ''Château de la Valée de Moyse'' ali Sela. OstalaOstal je v rokah [[Franki|Frankov]] do leta 1189. Še vedno je titularna katoliška cerkev.
 
V Petri in okolici sta poznana dva križarska gradova. Prvi je al-Wu'ayra in leži severno od Wadi Musa. Vidi se s poti v Malo Petro. To je grad Valle Moise, ki ga je s pomočjo lokalnih muslimanov zasegla skupina Turkov in so ga križarji povrnili šele, ko so začeli uničevati oljke v Wadi MusiMusu. Morebitna izguba možnosti preživljanja je privedla do tega, da so se domačini pogajali o predaji. Drugi je na vrhu el-Habis v središču Petre in je dostopen z zahodne strani Qasr al-Binta.
 
Po arabski tradiciji je Petra mesto, kjer je [[Mojzes]] (Musa) udaril skalo s svojo palico in je pritekla voda, in kjer je pokopan Mojzesov brat [[Aron]] (Harun) na gori [[Hor (gora)|Hor]], danes znani kot Jabal Haroun ali gora Aron. [[Wadi Musa]] je arabsko ime za mesto in ozko dolino, na čelu katere je nameščena Petra. <ref>{{cite web|url=http://www.sacredsites.com/middle_east/jordan/petra_ruins.htm |title=Petra |publisher=Sacred Sites |accessdate=2011-12-05}}</ref>
 
== V popularni kulturi ==
=== Literatura ===
Petra je glavna tema v sonetu ''Petra'', Johna Williama Burgona, ki je leta 1845 osvojil nagrado ''Newdigate''. Petra se nanaša na Petro kot nedostopno mesto, za katerega je slišal, vendar ga še nikoli ni videl:
 
*Petra se je pojavila v romanih ''Left Behind Series'', ''Imenovanje s smrtjo'', ''Orel v pesku'', ''Rdečemorski morski pes'', devetnajst knjig v seriji ''Adventures of Tintin'' in Kingsburyjeva ''The Moon Goddess and the Son''. Značilnost je bila v skrivnostnem romanu Marcusa Didiusa Falca ''Last Act in Palmyra''. V romanu Blue Balletta, ''Chasing Vermeer'', je karakter Petra Andalee imenovan po mestu [46.
*Leta 1979 se je Marguerite van Geldermalsen iz Nove Zelandije poročila z Mohamedom Abdullahom, beduinom iz Petre. [47] Živela sta v jami v Petri do smrti njenega moža. Ona je avtor knjige ''Poročena z beduinom''. Van Geldermalsen je edina zahodnjaška ženska, ki je kdaj živela v jamah Petre.
*Angležinja Joan Ward je napisala ''Življenje z Arabci: devet let z beduinom iz Petre'', [48] dokumentira svoje izkušnje, medtem ko živi v Umm Sayhoun v obdobju 2004-2013.
 
=== Filmi ===
27.805

urejanj