Aleš Benigar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 51:
==== Doktorat ====
Nato se je vrnil v Rim, kjer je junija 1929 zagovarjal doktorsko disertacijo. Pri njeni obrambi sta bila navzoča tudi bodoča [[kardinal]]a [[Alojzije Stepinac|Stepinac]] in [[Franjo Šeper|Šeper]].
=== [[Misijonar]] na [[Kitajska|Kitajskem]] ===
Jeseni 1929 je po svoji želji odšel kot [[misijonar]] na [[Kitajska|Kitajsko]], v osrednje mesto [[Hankov]]. Tam je ostal celega četrt stoletja s kitajskim imenom ''Pen Lin Gan''. Bil je profesor [[teologija|teologije]] v Pokrajinskem bogoslovju, kjer je predaval različne teološke predmete. Sodeloval je pri izobraževanju stotin mladih kitajskih katoliških duhovnikov.
==== Pisatelj, čebelar in fotograf ====
Kljub bolezni in [[Druga kitajsko-japonska vojna|vojni]] se je ukvarjal tudi s [[čebelarstvo]]m in [[fotografija|fotografijo]].
Vzel si je časa tudi za pisanje ter napisal bogoslužno delo "Liturgia Romana". Prvi zvezek je natisnjen v [[Peking]]u, drugi pa v [[Tjandžin|Tientsinu]] 1947.
Začel je pisati knjigo "Prikaz duhovnega bogoslovja", ki jo je pozneje končal v Rimu. Prva izdaja je natisnjena v [[Sapporo|Sapporu]] na [[Japonska|Japonskem]], a druga v Rimu. S prihodom [[komunizem|komunizma]] na oblast je preživljal težke dneve, saj so ga 1952 zaprli, a 1954 izgnali iz dežele skupaj s številnimi drugimi katoliškimi misijonarji.
=== Delovanje v Rimu ===
Po pregonu s Kitajskega je našel gostoljubje v rimskem frančiškanskem ''Mednarodnem zavodu svetega Antona'' - ''Collegio Internazionale Sant'Antonio'' <ref>{{cite web|url=http://www.antoniano.org/cisa/cisa.php|title= Collegio Internazionale S. Antonio (CISA)|publisher=Antoniano|date=1. junij 2020 |accessdate=1. junij 2020}}</ref>, kjer je razen krajših potovanj ostal vse do svoje smrti 1988.
Frančiškanski vrhovni redovni predstojnik, ''generalni minister'' [[Avgustin Sepinski]] <ref>Augustin Joseph Antoine Sépinski OFM (1900-1978) je bil generalni minister frančiškanov (OFM) od 1952-1965</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bsepinski.html|title= Archbishop Augustin-Joseph Antoine Sépinski, O.F.M.|publisher= David M. Cheney v: Catholic Hierarchy|date= |accessdate=19 March 2014}}</ref> ga je imenoval za duhovnega voditelja (magistra) mladih frančiškanskih podiplomcev, kar je opravljal 11 let. Bil je spovednik v ''[[Bazilika svetega Antona, Rim|Baziliki sv. Antona]]'' in v ''[[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]]'' ter pri rimskih redovnih skupnostih. Vodil je tečaje duhovnih vaj po potrebi v [[latinščina|latinščini ]], [[slovenščina|slovenščini]], [[hrvaščina|hrvaščina]], [[italijanšina|italijanščini]] in [[nemščina|nemščini]]. Le v obdobju od 1954 do 1971 je vodil 58 tečajev večinoma osemdnevnih duhovnih vaj.
==== Delo v [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Svetniški združbi]] ====
Benigar je bil teolog vatikanske ''[[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]]''; podajal je svoje mnenje o verskem in nravnem življenju posameznih kandidatov za blažene in svete na temelju spisov o njih. Imel je tudi nalogo, da s še tremi [[teolog]]i [[papež Pavel VI.|Pavlu VI.]] predloži mnenje o primernosti razglašanja svetih žen za cerkvene učiteljice; glede tega je podal pritrdilno mnenje. Nato je Pavel VI. za cerkveni učiteljici razglasil 1970 sveto [[Terezija Avilska|Terezijo Avilsko]] ter [[Katarina Sienska|Katarino Siensko]]; [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] je 1997 razglasil sveto [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Malo Tereziko]], a 2012 je razglasil [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] za cerkveno učiteljico tudi [[Hildegarda iz Bingna|Hildegardo Bingensko]]. <ref>{{cite web|url=https://hkm.hr/vjera/znate-li-tko-su-nauciteljice-crkve/|title= Znate li tko su naučiteljice Crkve?|publisher= Hrvatska katolička mreža|date=2018-2019|accessdate=3. junij 2020}}</ref>
== Sklici==
| |||