Prvo obleganje Dunaja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Obleganje |
Posledice |
||
Vrstica 72:
Stanje med napadalci je še poslabšal nepričakovan obilen sneg. Umik osmanske vojske se je pretvoril v katastrofo. Vojska je morala zaradi izjemno slabih vremenskih pogojev za seboj pustiti velik del opreme in topništva. Veliko vojakov je bilo ujetih.
==Posledice==
[[Slika:SiegeOfViennaByOttomanForces.jpg|thumb|levo|200px|Osmanska upodobitev obleganja Dunaja (16. stoletje, Hachette Art Museum, Istanbul]]
Nekateri zgodovinarji domnevajo, da Sulejmanov končni napad ni bil namenjen zavzetju mesta, ampak povzročanju čim večje škode in oslabitvi za kasnejši napad. Takšno taktiko je uporabil v Budimu leta 1526.
Suleiman je leta 1532 načrtoval še eno kampanjo proti Dunaju. Napad na Dunaj se tokrat ni uresničil, ker ga je med [[obleganje Kisega|obleganjem Kisega]] ([[Kiseg|Güns]]) ustavil hrvaški stotnik Nikolaj Jurišić s samo 700–800 hrvaškimi vojaki.<ref name=ref4/> Obleganje je trajalo dovolj dolgo, da bi lahko osmansko vojsko pred Dunajem ponovno presenetila zima.<ref name=ref4/><ref>Wheatcroft (2009), str. 59.</ref> Cesar Karel V. se je začel dobro zavedati ranljivosti Dunaja in oslabljene države in zbral 80.000 vojakov za spopad z osmanskimi silami.
Osmanska vojska se je po neuspelem obleganju Kisega začela vračati in na umiku opustošila [[Avstrijska Štajerska|Avstrijsko Štejersko]].<ref> Tracy, str. 140.</ref> Oba osmanska pohoda proti Dunaju sta v tistem času pomenila skrajni domet logistike obsežne osmanske armade.<ref> Riley-Smith, astr. 256.</ref>
Kampanja leta 1529 je dala mešane rezultate. Budim se je vrnil pod oblast osmanskega vazala Ivana Zapolje, s čimer je okrepil osmanski položaj na Ogrskem. Kolateralna škoda, ki jo je pohod povzročil v Kraljevi Ogrski in Avstriji, je zelo zmanjšala Ferdinandovo sposobnost za trajen protinapad. Sulejmanu ni uspelo prisiliti Ferdinanda, da bi se zapletel v odprt boj, zato ni mogel uveljaviti svoje ideološke trditve o premoči nad Habsburžani. Napad na Dunaj je privedel do zbliževanja med Karlom V. in [[Papež Klemen VII.|papežem Klemenom VII.]] ter pripomogel k papeževemu kronanju Karla V. za svetega rimskega cesarja 24. februarja 1530. Osmani so kampanjo predstavili kot velik uspeh in priložnost za uprizoritev slovesnega obreda obrezovanja princev Mustafe, Mehmeda in [[Selim II.|Selima]].<ref> Şahin, Kaya (2013). ''Empire and Power in the Reign of Süleyman: Narrating the Sixteenth-Century Ottoman World.'' Cambridge University Press. str. 79–80. ISBN 978-1-107-03442-6.</ref>
Ferdinand I. je nemškemu najemniku Nikokasu Salmskemu v zahvalo za njegov trud pri obrambi Dunaja postavil nagrobni spomenik. Nikolas je preživel obleganje Dunaja, med zadnjim napadom pa je bil ranjen in je 4. maja 1530 umrl.<ref>Dupuy in drugi, str. 653.</ref> Njegov renesančni sarkofag je na ogled v cerkvi Votivkirche na Dunaju. Ferdinandov sin [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijan II.]] je na mestu, kjer naj bi stal Sulejmanov šotor, postavil grad Neugebaeude.<ref>Louthan, str. 43.</ref>
== Glej tudi ==
Vrstica 82 ⟶ 95:
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Siege of Vienna}}
[[Kategorija:Zgodovina Dunaja]]
| |||