Prvo obleganje Dunaja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
razširjen uvod |
m povezava |
||
Vrstica 24:
Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526, v kateri je umrl ogrsko-hrvaški in češki kralj [[Ludvik II. Jagelo]], se je začela vojna za ogrsko krono med avstrijskim habsburškim nadvojvodom [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandom I. Habsburškim]] in [[Ivan Zapolja|Ivanom Zapoljo]], ki ga je podpiralo Osmansko cesarstvo. Osmanski napad na Dunaj je bil del njihovega posredovanja v ogrskem konfliktu, katerega namen je bil vsaj kratkoročno zagotoviti Zapolji položaj ogrskega vladarja. Mnenja zgodovinarjev o osmanskih dolgoročnih ciljih in zlasti o motivih za izbiro Dunaja kot cilja kampanje, so različna. Neuspešno obleganje je pomenilo začetek 150 let dolgega obdobja napetosti in vzajemnih napadov, ki so doživeli vrhunec v [[Drugo obleganje Dunaja|drugem obleganju Dunaja]] leta 1683.
Nekateri zgodovinarji menijo,<ref name=ref5>Riley-Smith, str. 256; Shaw in Shaw, str. 94; Turnbull, str. 50.</ref> de je bil glavni cilj Sulejmanove kampanje leta 1529 vzpostaviti osmansko oblast nad celo Ogrsko, vključno z njenim zahodnim delom ([[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljeva Ogrska]]), ki je bila pod oblastjo [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Sulejmanova odločitev, da po dolgem vojnem pohodu napade Dunaj, naj bi bil oportunističen manever po prepričljivi zmagi na Ogrskem. Drugi zgodovinarji menijo, da je bilo obleganje predigra načrtovane invazije na Evropo.<ref name=ref5/>
== Potek obleganja ==
| |||