Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Razlika med redakcijama

Gogolja, ki se je rodil v znani [[plemstvo|plemiški]] družini Gogolj-Janovskyj, uvrščamo med [[romantika|romantiko]], [[realizem|realizmom]], pisal je v gotski prozi. 1818-1819 - študiral je v Poltavski strokovni šoli (Poltavska gubernija, Ukrajina, Ruski imperij, danes Poltavska regija, Ukrajina), 1821-1828 - študiral je v Nižynski gimnaziji za višje znanosti (podobno je višji šoli) (Černigivska gubernija, Ukrajina, Ruski imperij, danes Černigivska regija, Ukrajina). Med študijem v tej gimnaziji je prvič nastopil, kot igralec in režiser na odru gimnazijskega gledališča. V gimnaziji je Gogolj najraje študiral ukrajinsko zgodovino, ljudske ukrajinske tradicije in ustno ljudsko umetnost svojega naroda. Informacije o ljudski ustni umetnosti je zbiral ne samo iz knjig, temveč na tržnicah med ljudi. Med tem ko je živel in študiral v mestu Nižynu (Černigivska gubernija, Ukrajina, Ruski imperij, danes Černigivska regija, Ukrajina), je napisal svoje prve poezije, novele, ki so jih izdale literarne revije. Iskal je nove možnosti zase kot pesnika in pisatelja in 1828 je odpotoval v [[Peterburg|Peterburg (Ruski imperij, danes Rusija).]] Ker je imel takrat finančne težave, je šel na državno službo kot državni uradnik. V tem času so različne literarne revije izdajale njegova dela, napisana v romantičnem slogu z bogatimi zanimivimi elementi ukrajinske ljudske umetnosti in tradicij. 1833 je Gogolj prosil za položaj profesorja zgodovine na Kyivski univerzi Svetega Volodymyra (Kyiv, Ukrajina)., Njemukar tomu ni uspelo. 1835 je dobil položaj oz. službo kot profesor zgodovine na Imperatorski univerzi v Peterburgu (Ruski imperij, danes Rusija) pa že v kratkem času se je odločil, da se bo posvetil dramaturgiji in književnosti. Veliko je tudi [[potovanje|potoval]] v tujino in nekaj časa živel v [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]], zlasti Nemčijo, Francijo, Italijo, Švico. Obiskal je tudi [[Jeruzalem]]. 1848 se je vrnil v Ruski imperij in je nadaljeval z drugim delom Mrtvih duš. Proti koncu življenja je zapadel v verstvo, imel je tudi duševno krizo, povezano s smrtjo najbljižjega prijatelja. Umrl je leta 1852.