Gregg L. Semenza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
m →Življenje: tn |
||
Vrstica 25:
Odraščal je s štirimi brati in sestrami v enem od severnih predmestij New Yorka. Oče je bil [[psihoterapija|psihoterapevt]], mati pa učiteljica. Za biologijo ga je navdušila osnovnošolska učiteljica, zato je po srednji šoli vpisal študij na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], saj je hotel postati genetik. Med študijem se je družinskim prijateljem rodil otrok z [[Downov sindrom|Downovim sindromom]], kar ga je spodbudilo, da je začel razmišljati o medicinski genetiki in se usmeril v podiplomski študij [[medicina|medicine]]. Že kot študent na prvi stopnji je delal pri genetiku Parku Geraldu v pediatrični bolnišnici Boston, kjer je mapiral [[gen]]e na [[kromosom 21 (človeški)|21. kromosomu]], ki je pri ljudeh z Downovim sindromom prisoten v treh kopijah, po diplomi pa je vpisal študij na kombiniranem programu za pridobitev nazivov doktorja znanosti in doktorja medicine na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]]. Za doktorat je izvedel raziskavo genetike dedne [[talasemija beta|talasemije beta]], opravil specializacijo iz pediatrije v univerzitetni bolnišnici [[Univerza Duke|Univerze Duke]] in sprejel položaj podoktorskega raziskovalca na Univerzi Johnsa Hopkinsa, kjer je ostal vso svojo kariero.
Kot podoktorski raziskovalec pri Haigu Kazazianu in Stylianosu Antonarakiju se je usmeril v študij [[mutacija|mutacij]], ki povzročajo okvare [[strjevanje krvi|strjevanja krvi]], ki vodijo v [[hemofilija|hemofilijo]]. Predlagal je raziskovalni projekt, v katerem naj bi vzgojili [[transgen]]e [[domača miš|miši]] z vstavljenim okvarjenim človeškim genom za enega od dejavnikov strjevanja krvi, takrat novo tehniko preučevanja funkcij genov. Ključni prelom v njegovi karieri se je zgodil, ko mu je podjetje, ki je kloniralo ta gen, poslalo še gen za [[eritropoetin]], če bi ga morebiti zanimal. Eritropoetin (EPO) je [[hormon]], ki spodbuja nastajanje [[eritrocit]]ov, in ko sta s sodelavcem Johnom Gearhartom vzgojila miši z vstavljenim človeškim genom zanj, sta ugotovila, da so tudi miši izražale povečano koncentracijo eritrocitov. V tem času, konec
Takrat je že bilo znano, da [[Hipoksija|hipoksični]] pogoji spodbujajo tvorjenje EPO, zato se je lotil iskanja genetskih dejavnikov, prek katerih kisik vpliva na izražanje gena za EPO. Najprej je identificiral kontrolno regijo v genomu, nato pa je iskal [[prepisovalni dejavnik]], ki z vezavo na to kontrolno regijo sproži [[gensko prepisovanje]]. Naloga je bila težavna, saj na vezavo [[beljakovina|beljakovinskih]] prepisovalnih dejavnikov na [[DNA]] vplivajo mnogi okoljski dejavniki. Po več neuspešnih poskusih v [[celična kultura|kulturah]] transgenih celic sta s sodelavcem Guangom Wangom našla sled prave beljakovine, ki sta jo poimenovala HIF-1 (''Hypoxia-inducible factor 1''). Odkritje z opisom beljakovine, ki množično nastaja v hipoksičnih pogojih, je bilo objavljeno leta 1995.
| |||