Edom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 22:
''Edom'' in ''Idumea'' sta dva povezana, vendar različna izraza, ki sta povezana z zgodovinsko sosednjim prebivalstvom, vendar sta dve ločeni, če sosednji, ozemlji, ki so jih Edomiti / Idumejci zasedli v različnih obdobjih svoje zgodovine. Edomiti so najprej ustanovili kraljestvo ("Edom") na južnem območju moderne Jordanije in se kasneje preselili v južne predele kraljevine Judeje ("Idumea" ali moderni južni Izrael / Negev), ko je bila Judeja prvič oslabljena in so jo nato uničili Babilonci v 6. stoletju pred našim štetjem.
 
domEdom je omenjen v hebrejski Bibliji, omenjen pa je tudi v seznamu egipčanskega faraona [[Seti I.|Setija I.]] iz cok. 1215 pr. n. št., kot tudi v kroniki pohoda [[Ramzes III.| Ramzesa III.]] (vladal 1186–1155 pr. n. št.). Edomiti, ki so bili arheološko identificirani, so bili semitsko ljudstvo, ki je na območje verjetno prispelo okoli 14. stoletja pred našim štetjem. Arheološke raziskave so pokazale, da je država cvetela med 13. in 8. stoletjem pred našim štetjem, uničena pa je bila po obdobju propadanja Babiloncev v 6. stoletju pred našim štetjem. Po izgubi kraljestva so Edomite potisnilipotisnila zahodno proti Judeji nomadska plemena, ki so prihajala z vzhoda; med njimi so bili [[Nabatejci]], ki so se prvič pojavili v zgodovinskih analih v 4. stoletju pred našim štetjem in so že v prvi polovici 2. stoletja pred našim štetjem ustanovili svoje kraljestvo na mestu nekdanjega Edoma. Novejša izkopavanja kažejo, da se je postopek naselitve Edomitov v južnih delih judovskega kraljestva in v delih Negeva do Timna začel že pred uničenjem kraljestva, ki ga je izvedel [[Nebukadnezar II.]] z vojaškimi sredstvi in izkoriščanje že oslabljene države Judeje.<ref name=Advance>{{cite journal |title=Edomites Advance into Judah |author=Prof. Itzhaq Beit-Arieh |journal=Biblical Archaeology Review|date=December 1996 |url=http://www.tau.ac.il/public-affairs/news/eng/97spring/edom.html |access-date=8 December 2015 }}</ref><ref name=Gunneweg>{{cite journal |title='Edomite', 'Negbite'and 'Midianite' pottery from the Negev desert and Jordan: instrumental neutron activation analysis results |author1=Jan Gunneweg |author2=Th. Beier |author3=U. Diehl |author4=D. Lambrecht |author5=H. Mommsen |journal=Archaeometry |date=August 1991 |volume= 33| issue = 2 |publisher=Oxford University |location=Oxford, UK |pages=239–253 |url=http://www.bible.ca/archeology/bible-archeology-pottery-edomite-negev-midianite-neutron-activation-analysis-j-gunneweg-1991ad.htm |access-date=8 December 2015 |doi=10.1111/j.1475-4754.1991.tb00701.x}}</ref>
 
Ko so bili Edomiti odrinjeni s svojega ozemlja, so se v perzijskem obdobju naselili na območju, ki obsega južno Judejsko gričevje do območja severno od Be'er Ševe <ref name=NegevI>{{cite book |work=Archaeological Encyclopedia of the Holy Land |title=Idumea |author1=Avraham Negev |author2=Shimon Gibson |year=2001 |location=New York and London |publisher=Continuum |pages=239–240 |isbn=0-8264-1316-1 }}</ref>. Ljudje se pojavljajo pod grško obliko svojega starega imena, kot Idumeans - Idumeanci, njihovo novo ozemlje pa so poimenovali Idumea ali Idumaea (grško: Ἰδουμαία, ''Idoumaía'', latinsko ''Idūmaea''), izraz, ki se je uporabljal v novozaveznih časih. <ref name=CathEnc>{{Cite encyclopedia |editor=Charles Léon Souvay |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |title=Idumea |edition= |year=1910 |publisher=Robert Appleton Company |url=http://www.newadvent.org/cathen/07638a.htm |location=New York |quote= |access-date=8 December 2015}}</ref><ref name=EBEdom>{{Cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |title=Edom |publisher= |location= |url=http://www.britannica.com/place/Edom |access-date=8 December 2015}}</ref>
Vrstica 28:
== Arheologija ==
{{Hiero|Ime 'Iduma' prevedeno v "Edom"|<hiero>M17-A2-D46-Z7-G17:D36-T14-N25</hiero>|align=left|era=nk}}
Edomiti so bili morda povezani s Šasuji in Šutuji, nomadskimi napadalci, ki jih omenjajo egiptovski viri. Dejansko pismo egipčanskega pisarja na obmejni trdnjavi v Wadi Tumilatu med vladavino Merneptaha poroča o gibanju nomadskih "Šasu-plemen Edoma", da zalivajo luknje na egiptovskem ozemlju.<ref>Redford, ''Egypt, Canaan and Israel in Ancient Times'', Princeton Univ. Press, 1992. p.228, 318.</ref> Najstarejša naselja iz železne dobe - morda taborišča za pridobivanje bakra - segajo v 9. stoletje pr. n. št.. Naselitev se je stopnjevala do konca 8. stoletja pr. n. št. in glavna doslej izkopana najdišča so bila datirana med 8. in 6. stoletje pr. n. št.. Zadnja nedvoumna omemba Edoma je asirski napis iz leta 667 pred našim štetjem. Tako ni jasno, kdaj, kako in zakaj je Edom prenehal obstajati kot država, čeprav mnogi znanstveniki pojasnjujejo to z Biblijo, zlasti zgodovinsko ''Knjigo preroka Obadia''.<ref name="google">{{cite book|title=The Origins of Biblical Monotheism: Israel's Polytheistic Background and the Ugaritic Texts|author=Smith, M.S.|date=2001|publisher=Oxford University Press, USA|isbn=9780195134803|url=https://books.google.com.au/books?id=S1tQ5Larst0C&pg=PA145|page=145|access-date=2015-09-10}}</ref>
 
Edom se omenja v asirskih [[klinopis]]nih napisih v obliki ''Udumi'' ali ''Udumu''; trije kralji so znani iz istega vira: Ḳaus-malaka v času [[Tiglat-Pileser III.|Tiglat-Pileserja III.]] (približno 745 pr. n. št.), Malik-rammu v času [[Sanherib]]a (približno 705 pr. n. št.) in Ḳaus-gabri v času [[Asarhadon]]a (približno 680 pr. n. št.). Po egipčanskih napisih so ''Adumi'' svoje posesti razširili do meja Egipta.<ref>Müller, ''Asien und Europa,'' p. 135.</ref> Potem ko so Babilonci osvojili Judejo, so se Edomiti naselili na območju [[Hebron]]a. V tej novi državi so uspevali več kot štiri stoletja, in so jo Grki in Rimljani imenovali ''Idumaea'' ali ''Idumea''. [[Strabon]], ki je pisal okoli Jezusovega časa, je menil, da Idumejci, ki jih je označil za nabatejskega izvora, predstavljajo večino prebivalstva zahodne Judeje, kjer so se zapletali z Judejci in sprejeli njihove običaje<ref>Strabo, ''Geography'' Bk.16.2.34</ref>. Stališče, ki ga delijo tudi nekatera sodobna znanstvena dela, ki Idumejo štejejo za arabsko ali nabatejsko poreklo.<ref>{{Cite news|url=https://www.britannica.com/biography/Herod-king-of-Judaea|title=Herod {{!}} Biography & Facts|work=Encyclopedia Britannica|access-date=2018-10-13|language=en}}</ref>