Alojz Uran: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rv nesmisli |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 66:
}}
'''Alojz Uran''', [[Slovenci|slovenski]] [[nadškof]] in [[pedagog]], * [[22. januar]] [[1945]], [[Spodnje Gameljne]], † [[11. april]] [[2020]], Ljubljana.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-upokojeni-ljubljanski-nadskof-metropolit-alojz-uran/520329 Umrl je upokojeni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran], MMC RTV Slovenija, 11.4.2020</ref>
== Življenjepis ==
Alojz Uran se je rodil [[22. januar]]ja [[1945]] v [[Spodnje Gameljne|Spodnjih Gameljnah]], v župniji [[Šmartno]] pod [[Šmarna gora|Šmarno goro]]. Bil je zadnji - tretji otrok kmečkih staršev. Leta 1964 je maturiral na [[Gimnazija Bežigrad|bežigrajski gimnaziji]], nato je študiral na [[teološka fakulteta v Ljubljani|teološki fakulteti]].
[[Slika:Alojz Uran.jpg|levo|sličica|Med maševanjem leta 2013.]]
Po končanem študiju ga je 29. junija 1970 takratni ljubljanski [[nadškof]] [[Jožef Pogačnik]] posvetil v [[duhovnik]]a. 12. julija 1970 je imel [[nova maša|novo mašo]] v rojstni župniji [[Šmartno]] pod [[Šmarna gora|Šmarno goro]]. Prvi duhovniški poklic je imel kot [[kaplan|stolni vikar]] oz. [[kaplan]] v župniji [[sv. Nikolaj]]a v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Tam je bil vse do leta 1973, ko je odšel na študij v [[Rim]], kjer je bil do leta 1977 in opravil katehetsko pedagoško specializacijo. Tega leta je postal [[rektor]] [[malo semenišče|malega semenišča]] pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za [[župnik]]a v župniji [[Ljubljana - Šentvid]].
Vrstica 80 ⟶ 78:
16. marca 1994 je na pobudo zveze borcev na Javorovici pod Gorjanci daroval mašo zadušnico za padle partizane.
Bil je član Škofijskega in Medškofijskega katehetskega sveta, član in voditelj Komisije za duhovne poklice ter predavatelj na Teološko-pastoralni šoli. Pripravljal je tudi prvi papežev obisk leta 1996. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat Slovenske škofovske konference za [[Slovenci|Slovence]] po svetu.
[[Papež Janez Pavel II.]] ga je 25. oktobra 2004 imenoval za ljubljanskega [[nadškof]]a in [[metropolit]]a, umeščen je bil 5. decembra 2004.▼
=== Ljubljanski nadškof ===
▲[[Papež Janez Pavel II.]] ga je 25. oktobra 2004 imenoval za ljubljanskega [[nadškof]]a in [[metropolit]]a, umeščen je bil 5. decembra 2004. 6. decembra 2004 je bil imenovan za podpredsednika [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]].
21. januarja 2005 je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropski akademiji znanosti in umetnosti]]. 16. marca 2007 je bil s strani slovenskih škofov izvoljen za predsednika [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]].
28. novembra 2009 je [[papež Benedikt XVI.]] sprejel njegov odstop s položaja [[Ljubljana|ljubljanskega]] [[nadškof]]a in [[metropolit]]a, za katerega je zaprosil zaradi slabega zdravstvenega stanja.<ref>(28.11.2009) [http://www.rtvslo.si/slovenija/anton-stres-novi-ljubljanski-nadskof/217931 Anton Stres novi ljubljanski nadškof]. ''MMC RTV-SLO''. Pridobljeno 28.11.2009.</ref><ref>(28.11.2009) [http://aktualno.rkc.si/?id=10069/217931 Personalne spremembe v Cerkvi na Slovenskem] ''RKC''.Pridobljeno 28.11.2009.</ref>
=== Smrt ===
▲28. novembra 2009 je [[papež Benedikt XVI.]] sprejel njegov odstop s položaja [[Ljubljana|ljubljanskega]] [[nadškof]]a in [[metropolit]]a, za katerega je zaprosil zaradi slabega zdravstvenega stanja.<ref>(28.11.2009) [http://www.rtvslo.si/slovenija/anton-stres-novi-ljubljanski-nadskof/217931 Anton Stres novi ljubljanski nadškof]. ''MMC RTV-SLO''. Pridobljeno 28.11.2009.</ref><ref>(28.11.2009) [http://aktualno.rkc.si/?id=10069/217931 Personalne spremembe v Cerkvi na Slovenskem] ''RKC''.Pridobljeno 28.11.2009.</ref>, dejansko pa zaradi obtožb , da ima otroka, in ga izgnal v tujino. Na Tržaškem je živel do leta 2016, ko mu je novi papež [[Papež Frančišek|Frančišek]] dovolil vrnitev v domovino.
Po bolezni je umrl 11. aprila 2020, na veliko soboto, v ljubljanskem Hospicu. Zaradi epidemije virusa [[SARS-CoV-2]], ki je bila ravno takrat na vrhuncu, je maša zadušnica v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]] potekala ob prisotnosti le nekaj družinskih članov in pevskega kvarteta. Mašo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Stanislav Zore]], somaševali pa so pomožna škofa [[Anton Jamnik]] in [[Franc Šuštar]] ter duhovnika Sebastijan Likar in Ivan Jagodic'''.'''<ref>{{Navedi splet|title=Zadnje slovo od nadškofa Alojza Urana|url=https://radio.ognjisce.si/sl/225/novice/31411/zadnje-slovo-od-nadskofa-alojza-urana.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2020-05-30|language=sl|first=Alen Salihović, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Alojzija Urana so pokopali v grobnici kapele sv. Andreja. Mašo zadušnico sta neposredno prenašala [[Televizija Slovenija]] in [[Radio Ognjišče]].
== Viri ==
| |||