Ekoturizem: Razlika med redakcijama

'''Ekoturizem''' ali '''ekološki turizem''' je mogoče opredeliti kot [[turizem]], v katerem izobraženi popotniki podpirajo varstvo narave in okolja na izbrani destinaciji ter lokalno skupnost in njeno [[Kulturna dediščina|kulturno dediščino]]. Z drugimi besedami, takšni turisti ne razmišljajo samo o tem, da bi dobili čim več za svoj denar, ampak želijo čim manj vplivati ​​na območje, ki ga izberejo za obisk, in poskrbeti, da bo lokalna skupnost v zameno dobila sredstva za preživetje. To pomeni, da bodo raje uživali domače, avtohtone izdelke, po možnosti iz [[Ekološko kmetijstvo|ekološkega kmetijstva]], pa tudi se seznanili z običaji in kulturo lokalnega prebivalstva. Ta oblika turizma je pogosto povezana z obiskom nekaterih zaščitenih naravnih vrednot, na primer nacionalnih parkov. Takšni potniki bodo upoštevali tudi način prevoza, zato se bodo mnogi, če bodo imeli možnost, odločili za železnico, saj ima manjši vpliv na okolje kot avtomobili.

== 1. Terminologija in zgodovina ==

'''Ekoturizem''' je [[neologizem]] s konca 20. stoletja, ki ga sestavljata pojma eko in turizem. Po angleškem slovarju [[Oxford (slovar)|Oxford]] je bil ekotour prvič zabeležen leta 1973, ekoturizem pa "verjetno po ekotur-ju" leta 1982.<ref>''Oxford English Dictionary Second Edition on CD-ROM'', Version 4.0, draft entries December 2001, Oxford University Press 2009. Citing: "1973 ''Ecol. Interpretative Map, Ottawa–North Bay'' (Canad. Forestry Service) (heading) Ecotour of the Trans-Canada Highway, Ottawa-North Bay", and "1982 (title) ''Ecological tourism (ecotourism): a new viewpoint'' (U.N. F.A.O. & Econ. Comm. for Europe)".</ref>

* '''ekotura''' -– ogled območij ekološkega pomena, običajno z izobraževalnim elementom; (pri kasnejši uporabi tudi) podoben obisk ali obisk, ki ima čim manjši vpliv na okolje ali je izveden s posebnim ciljem, da pomaga ohraniti trud, vložen v [[Narava|naravo]].

* '''ekoturizem -''' – Turizem na območjih ekološkega pomena (običajno eksotična in pogosto [[Ogrožene vrste|ogrožena]] naravna okolja), zlasti za podporo prizadevanjem za ohranjanje in opazovanje prostoživečih živali; spec. dostop do ogroženega okolja se nadzoruje tako, da ima najmanj škodljivih posledic.

En vir trdi, da so bili izrazi uporabljeni prej. [[Claus-Dieter Hetzer|Claus-Dieter (Nick) Hetzer]], [[akademik]] in [[pustolovec]] iz foruma International International v Berkeleyju v Kaliforniji, je po poročanju leta 1965 skoval ekoturizem in prve ekoture v [[Jukatan|Jukatanu]] začel v začetku sedemdesetih let.<ref>David B. Weaver, ''The Encyclopedia of Ecotourism'', Cabi Publishing, 2001, p. 5.</ref>

Mnogi pojmujejo izraz "ekoturizem" kot "trajnostni turizem", oksimoron. Kot večina oblik turizma je tudi ekoturizem na splošno odvisen od letalskih potovanj, kar prispeva h [[Globalno segrevanje|globalnim podnebnim spremembam]].<ref>Stabler, M. J. (eds.) (1997, page 45) ''Tourism and Sustainability: Principles to Practice''. CAB International: Wallingford.</ref>

== 2. Ekoturizem v Sloveniji ==

Potencialni turist bo na razdalji 250 km v [[Slovenija|Sloveniji]] prestopil kar štiri evropske naravne geografske makroregije: [[Alpe]], [[Sredozemsko morje]], [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in [[Dinaridi|Dinaride]]. Krajinsko raznolikost izboljšujejo tudi višinske razlike, [[Kras|kraške]] značilnosti skoraj polovice ozemlja, lega vzdolž najsevernejšega dela Jadranskega morja, tri vrste podnebja ([[Zmerno celinsko podnebje|zmerno celinsko]], [[Submediteransko podnebje|submediteransko]] in [[Gorsko podnebje|gorsko]]) ter vinorodna okrožja ([[Podravje]], [[Posavje]] in [[Primorska|Primorje]]) in različna vodna območja regije mnogih vrst tal in vegetacije. Zato je Slovenija hkrati srednjeevropska, alpska, sredozemska, panonska in kraška država z izjemno raznolikostjo ekosistemov. Preplet ekoturizma in možnost njegove uporabe v krajinskih vzorcih v Sloveniji še dodatno potrjuje veliko pokrajinsko raznolikost Slovenije in naravno prepoznavnost njene celote. Obstaja več kot 700 spomenikov narave, vključno s 151 [[Kraška jama|kraškimi jamami]], 31 slapovi, 16 izviri, 116 jezeri, dvema morskima akvatorijema in eno laguno. [[Triglavski narodni park]] je edini nacionalni park, ki pokriva približno 4% državnega ozemlja, vsa zavarovana območja pa pokrivajo približno 8% ozemlja. V Sloveniji živi približno 2% vseh znanih vrst rastlin in živali, ki pokrivajo le 0,014% celine. Te naravne vrednote, s kulturnimi vrednotami in turističnimi aktivnostmi jedra, zaradi katerih je slovenska turistična ponudba privlačna, so zanimive tudi za razvoj ekoturizmov.<ref>Turistična zveza Slovenije, Urad nacionalne komisije za UNESCO, Javni zavod Park Škocjanske jame ''Razvoj ekoturizma v Sloveniji'': Ekoturizem in možnosti njegovega udejanjanja v Sloveniji (page 36-37) Ljubljana : Turistična zveza Slovenije, 2003. - (ZbirkaTuristična misel ; 13)</ref>

Glavni in najpomembnejši dogodek ob mednarodnem letu ekoturizma je bila Svetovna konferenca o ekoturizmu v [[Quebec City|Quebecu]] v [[Kanada|Kanadi]] od 19. do 22. maja 2002, katere sklepi so bili predstavljeni na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju med 26. avgustom in 4. septembrom v [[Johannesburg|Johannesburgu]] v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]]. Vrhunec svetovne konference v Quebecu je oblikovanje debelarske deklaracije kot sklop sklepov in priporočil za načrtovanje, razvoj, upravljanje, trženje in nadzor dejavnosti ekoturizma z namenom trajnostnega globalnega trajnostnega gospodarskega razvoja. Kot članica svetovne skupnosti in njenih številnih organizacij in združenj, Slovenija aktivno sodeluje v sodobnih trendih in procesih trajnostnega razvoja z ustvarjanjem temeljnih strateških dokumentov o gospodarskem razvoju, v katerih je gospodarska, socialna in okoljska blaginja slovenskega prebivalstva uravnotežena celota in primarni cilj.<ref>Turistična zveza Slovenije, Urad nacionalne komisije za UNESCO, Javni zavod Park Škocjanske jame ''Razvoj ekoturizma v Sloveniji'': Quebeška deklaracija o ekoturizmu (page 4) Ljubljana : Turistična zveza Slovenije, 2003. - (ZbirkaTuristična misel ; 13)</ref>