Ljudska republika Kitajska: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 2A00:EE2:200D:8F00:58F3:6EC6:8434:AFFC (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Oznaka: vrnitev
Vrstica 119:
[[File:Sun Yat-sen and Chiang Kai-shek.jpg|thumb|upright=0.9|Sun Yatsen, oče sodobne Kitajske (sedi na desni) in Čankajšek, kasneje predsednik Kitajske]]
[[File:1945 Mao and Chiang.jpg|thumb|upright=0.9|Čankajšek in Mao Zedong, ki sta se leta 1946 po koncu druge svetovne vojne nazdravila]]
1. januarja 1912 je bila ustanovljena Republika Kitajska, za začasnega predsednika pa je bil razglašen Sun Yat-sen iz [[Kuomintang]]a (KMT ali nacionalistična stranka). Vendar pa je bilo predsedstvo pozneje dodeljeno Yuan Shikaiju, nekdanjemu generalu Čingov, ki se je leta 1915 razglasil za cesarja Kitajske. Zaradi nasprotovanja svoje vojske je bil prisiljen abdiciati in ponovno vzpostaviti republiko. <ref>Stephen Haw, (2006). Beijing: A Concise History. Taylor & Francis, {{ISBN|0-415-39906-8}}. p.143.</ref>
4% kitajske energije pridobljene iz obnovljivih virov, najbolj pa iz [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: s skupno instalirano zmogljivostjo 197 GW je Kitajska največja proizvajalka hidroelektrične energije na svetu. Ima tudi največjo moč vgrajenega [[Sončna energija|solarnega]] fotovoltaičnega sistema in sistema [[Vetrna energija|vetrne energije]] na svetu. Leta 2011 je kitajska vlada napovedala načrte za vlaganje 4 milijarde [[juan]]ov (619 milijard dolarjev) v vodno infrastrukturo in projekte za razsoljevanje v desetletnem obdobju ter dokončanje gradnje sistema za preprečevanje poplav in proti izsuševanju do leta 2020. Leta 2013 je Kitajska začela petletno prizadevanje za zmanjšanje onesnaževanja zraka v višini 277 milijard USD, zlasti na severu države.
 
Po smrti Yuan Shikaija leta 1916 je bila Kitajska politično razdrobljena. Njegova vlada v Pekingu je bila mednarodno priznana, vendar skoraj nemočna; regionalni vojaki so nadzorovali večino njenega ozemlja. Konec 1920-ih je Kuomintang pod [[Čankajšek|Čankajškom]], takratnim načelnikom Vojaške akademije republike Kitajske, zmožen ponovno združiti državo pod svoj nadzor z vojaškimi in političnimi manevri, znanimi skupaj kot ''severna ekspedicija''. <ref>Peter Zarrow (2005). ''China in War and Revolution, 1895–1949''. Routledge. {{ISBN|0-415-36447-7}}. p.230.</ref> Kuomintang je preselil prestolnico v Nanjing in izvajal "politično tutorstvo", vmesno stopnjo političnega razvoja, ki je Kitajsko spremenil v sodobno demokratično državo. Politična delitev na Kitajskem je Čankajšku otežila boj proti komunistični ljudski osvobodilni vojski (PLA), proti kateri se je Kuomintang boril od leta 1927 v kitajski državljanski vojni. Ta vojna se je nadaljevala uspešno za Kuomintang, še posebej po tem, ko se je PLA umaknila v ''dolgem pohodu'', do japonskega napada in incidenta v Xianu leta 1936, ko se je moral Čankajšek soočiti z Japonsko. <ref>David Ernest Apter, Tony Saich (1994). ''Revolutionary Discourse in Mao's Republic''. Harvard University Press. {{ISBN|0-674-76780-2}}. p.198.</ref>
 
Druga kitajsko-japonska vojna (1937-1945), bojišče druge svetovne vojne, je prisilila v neomajno zavezništvo med Kuomintangom in PLA. Japonske sile so storile številne vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu; v celoti je umrlo kar 20 milijonov kitajskih civilistov <ref>[http://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/nuclear_01.shtml "Nuclear Power: The End of the War Against Japan"]. BBC&nbsp;— History. Retrieved 14 July 2013.</ref>. Ocenjeno je bilo 200.000 kitajskih ljudi ubitih v mestu Nanjing med japonsko okupacijo. Med vojno so Kitajsko, skupaj z Združenim kraljestvom, ZDA in Sovjetsko zvezo, imenovali »skrbništvo močnih« in so bile v izjavi Združenih narodov priznane kot zavezništvo "veliki štirje". <ref>{{cite book|title=Yearbook of the United Nations 1946–1947|date=1947|publisher=United Nations|location=Lake Success, NY|oclc=243471225|page=3|url=http://www.unmultimedia.org/searchers/yearbook/page.jsp?volume=1946-47&page=38|accessdate=25 April 2015|chapter=The Moscow Declaration on general security}}</ref> Kitajska je bila skupaj z drugimi tremi velikimi silami ena od štirih glavnih zaveznikov druge svetovne vojne in se je kasneje štela za enega prvih zmagovalcev v vojni. Po predaji Japonske leta 1945 je bil Tajvan, vključno Pescadores, vrnjen pod kitajski nadzor. Kitajska je postala zmagovita, a opustošena in finančno izsušena. Nadaljevanje nezaupanja med Kuomintangom in komunisti je pripeljalo do ponovitve državljanske vojne. Ustavna ureditev je bila ustanovljena leta 1947, toda zaradi naraščajočih nemirov se številne določbe ustave na Kitajskem niso izvajale.
 
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Kitajske}}
Površje je ogromno in raznoliko. Leži v Vzhodni Aziji in od obale v notranjost sega več kot 5000 km. Na suhem severu in severozahodu ob meji z Mongolijo so gozdnate [[stepa|stepe]] in puščavi [[Gobi]] ter [[Takla Mmakan]], na vlažnem jugu pa prevladujejo subtropski gozdovi. Na zahodu je razčlenjeno višavje, ki ločuje Kitajsko od [[Osrednja Azija|Osrednje Azije]], z gorovji [[Himalaja]], [[Karakorum]], [[Pamir]] in [[Nebeško gorovje]] (''Tian Shan''). Na tibetanski planoti izvirata [[Jangce]] in [[Rumena reka]], ki sta med večjimi svetovnimi rekami in tečeta proti gosto poseljenim ravnicam na vzhodu. Obala celinskega dela je dolga 14.500 km, oblivajo jo [[Rumeno morje]] in [[Južnokitajsko morje|Južno-]] ter [[Vzhodnokitajsko morje]].
 
Kitajska meji na 14 držav: [[Afganistan]], [[Butan (država)|Butan]], [[Mjanmar]], [[Indija|Indijo]], [[Kazahstan]], [[Kirgizistan]], [[Laos]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Nepal]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]], [[Pakistan]], [[Rusija|Rusijo]], [[Tadžikistan]] in [[Vietnam]]. Ljudska republika Kitajska razglaša tudi suverenost nad otokom [[Tajvan (otok)|Tajvan]], vendar ga ne nadzoruje.
 
===Podnebje ===
[[File:China Köppen.svg|thumb|upright=1.35|left|[[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni tipi]] na Kitajskem]]
Južna Kitajska ima vlažno monsunsko podnebje s padavinami od 1500 do 2000 mm. Zmanj padavinami je monsunsko podnebje tudi na severu. Zime so mrzle zaradi sibirskega anticiklona.
 
Na zahodu je izrazito celinsko podnebje; puščavsko v nižinah, gorsko v višjih območjih, z zelo mrzlimi zimami in vročimi suhimi poletji.
 
=== Biodiverziteta ===
{{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Kitajske}}
[[File:Giant Panda Eating.jpg|thumb|upright=0.9|left|Veliki panda, najbolj znana kitajska ogrožena in endemična vrsta, v raziskovalni bazi Chengdu v Sečuanu]]
Kitajska je ena od 17 najbolj raznolikih držav <ref name="Ref_2009a">{{cite web |url=http://www.environment.gov.au/soe/2001/publications/theme-reports/biodiversity/biodiversity01-3.html |title=Biodiversity Theme Report |publisher=Environment.gov.au |date=10 December 2009 |accessdate=27 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110811045957/http://www.environment.gov.au/soe/2001/publications/theme-reports/biodiversity/biodiversity01-3.html|archivedate=11 August 2011}}</ref> in leži v dveh največjih svetovnih biogeografskih kraljestvih: [[Palearktika]] in [[Indomalaja]]. Ima več kot 34.687 vrst živali in vaskularnih rastlin, zaradi česar je tretja najbolj biotsko raznovrstna država na svetu, za [[Brazilija|Brazilijo in [[Kolumbija|Kolumbijo]]. Država je 11. junija 1992 podpisala Konvencijo o biološki raznovrstnosti v Rio de Janeiru in je 5. januarja 1993 postala pogodbenica konvencije. Kasneje je pripravila nacionalno strategijo in akcijski načrt za biotsko raznovrstnost, z eno revizijo, ki jo je konvencija sprejela 21. septembra 2010. <ref>{{cite web|url=http://www.cbd.int/doc/world/cn/cn-nbsap-v2-zh.pdf |title=[English translation: China Biodiversity Conservation Strategy and Action Plan. Years 2011–2030] |accessdate=9 December 2012}}</ref>
 
Kitajska je domovina vsaj 551 vrst sesalcev (tretja največja taka številka na svetu), 1221 vrst ptic (osma), 424 vrst plazilcev (sedma) in 333 vrst dvoživk (sedma). Prostoživeče živali na Kitajskem delijo življenjski prostor in nosijo akutni pritisk največjega števila prebivalcev ''[[Homo sapiens]]a'' na svetu. Najmanj 840 živalskih vrst je ogroženo, ranljivo ali grozi lokalno izumrtje na Kitajskem, predvsem zaradi človeških dejavnosti, kot so uničevanje habitatov, onesnaževanje in lovljenje za hrano, krzno in sestavine tradicionalne kitajske medicine. Ogrožena narava je zaščitena z zakonom in od leta 2005 ima država več kot 2349 naravnih rezervatov, ki pokrivajo skupno površino 149,95 milijona hektarov, kar predstavlja 15 odstotkov celotne površine Kitajske. <ref>{{cite web|title=Nature Reserves|url=http://www.china.org.cn/english/features/Brief/193257.htm|publisher=China.org.cn|accessdate=2 December 2013}}</ref> [[Kitajski rečni delfin]] je nedavno potrjeno izumrl.
 
Kitajska ima več kot 32.000 vrst vaskularnih rastlin in je pokrita s številnimi vrstami gozdov. Prevladujejo hladni iglavci na severu države, z živalskimi vrstami kot so los in azijski črni medved, skupaj z več kot 120 vrstami ptic. Podrast vlažnih gozdov iglavcev lahko vsebuje bambus. V višjih montanskih predelih rasteta brin in tisa, bambus nadomesti rododendron. Subtropski gozdovi, ki prevladujejo v osrednji in južni Kitajski vsebujejo kar 146.000 vrst rastlin. Tropski in sezonski deževni gozdovi, čeprav so omejeni na gozdove [[Junan]]a in [[Hainan]]a, vsebujejo četrtino vseh živalskih in rastlinskih vrst, najdenih na Kitajskem. Kitajska ima več kot 10.000 zabeleženih vrst gliv, od katerih jih je skoraj 6000 večjih gliv.
 
=== Okoljska problematika ===
{{Multiple image
| align = right
| image1 = Muztagh Ata Xinjiang China.jpg
| caption1 = Muztagh Ata v pogorju Kunlun v avtonomni pokrajini Taxkorgan, Xinjiang
| image2 = Sanya Sun Photo by Dale Preston.jpg
| caption2 = Obala Južnokitajskega morja pri Sanya, Hainan
}}
 
[[File:Wind power plants in Xinjiang, China.jpg|thumb|Vetrne turbine v Xinjiang]]
[[File:Chang'an avenue in Beijing.jpg|thumb|Promet v Pekingu]]
V zadnjih desetletjih je Kitajska utrpela hudo poslabšanje okolja in onesnaževanje. <ref name="Ma2002">{{Cite book |author=Ma, Xiaoying |author2=Ortalano, Leonard |title=Environmental Regulation in China |year=2000 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |url=https://books.google.com/books?id=eQTbZRWgC74C&pg=PA1|page=1|isbn=978-0-8476-9399-3}}</ref> Medtem ko so predpisi, kot je Zakon o varstvu okolja iz leta 1979, precej strogi, se slabo uveljavljajo, saj jih lokalna skupnost in vladni uradniki pogosto ne upoštevajo, ker ovirajo hiter gospodarski razvoj. Onesnaževanje mestnega zraka je huda zdravstvena težava v državi. [[Svetovna banka]] je v letu 2013 ocenila, da je na Kitajskem 16 od 20 najbolj ogroženih mest na svetu <ref>{{cite news|title=Beijing Orders Official Cars Off Roads to Curb Pollution|url=https://www.bloomberg.com/news/2013-01-12/beijingers-told-to-stay-indoors-as-pollution-hits-record.html|accessdate=27 July 2013|publisher=Bloomberg L.P.|date=14 January 2013}}</ref> in Kitajska država z najvišjimi številkami smrti zaradi onesnaženosti zraka. Obstaja 1,14 milijona smrti zaradi izpostavljenosti onesnaženju zunanjega zraka. Kitajska proizvede največ emisij [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu <ref>{{cite news|title=Global carbon emissions hit record high in 2012 |url=https://www.reuters.com/article/2013/06/10/us-iea-emissions-idUSBRE95908S20130610|accessdate=3 November 2013|publisher=Reuters|date=10 June 2013}}</ref>. Država ima tudi znatne težave z onesnaževanjem voda: do konca leta 2011 so industrijski in kmetijski odpadki onesnažili 40% kitajskih rek. Leta 2014 so se notranji sladkovodni viri na prebivalca Kitajske zmanjšali na 2062 m3, v Severni Kitajski nižini pa pod 500 m3, medtem ko je bilo teh 5920 m3 na svetu.
 
Na Kitajskem tudi težke kovine povzročajo onesnaževanje okolja. Onesnaženje s težkimi kovinami je anorganska kemična nevarnost, ki jo povzročajo predvsem [[svinec]] (Pb), [[krom]] (Cr), [[arzen]] (As), [[kadmij]] (Cd), [[živo srebro]] (Hg), [[cink]] (Zn), [[baker]] (Cu), [[kobalt]] (Co) in [[nikelj]] (Ni). Pet kovin med njimi, Pb, Cr, As, Cd in Hg, so ključni onesnaževalci s težkimi kovinami na Kitajskem. Vplivi teh v glavnem prihajajo iz [[rudarstvo|rudarstva]], izpustov v kanalizacijo, izdelavi izdelkov, ki vsebujejo kovino, in drugih s tem povezanih proizvodnih dejavnosti. Visoka raven izpostavljenosti težkim kovinam lahko povzroči tudi stalne intelektualne in razvojne motnje, vključno z motnjami branja in učenja, vedenjskimi težavami, izgubo sluha, težavami s pozornostjo in motnjami v razvoju vizualne in motorične funkcije. Po podatkih nacionalnega popisa onesnaževanja ima Kitajska več kot 1,5 milijona mest izpostavljenih težkim kovinam. Skupni volumen odvedenih težkih kovin v odpadnih vodah, odpadnem plinu in trdnih odpadkih vsako leto od leta 2005 do leta 2011 znaša okoli 900.000 ton. <ref>Hu, Hui, Qian Jin, and Philip Kavan. "A study of heavy metal pollution in China: Current status, pollution-control policies and countermeasures." Sustainability 6.9 (2014): 5820–5838.</ref>
 
4Vendar pa je Kitajska vodilni svetovni investitor v [[Obnovljivi viri energije|obnovljivo energijo]] in njeno komercializacijo, saj je 52 milijard dolarjev investirala samo leta 2011 in je glavni proizvajalec tehnologij za obnovljive vire energije in močno vlaga v obnovljive vire energije na lokalni ravni. Do leta 2015 je bilo več kot 24% kitajske energije pridobljene iz obnovljivih virov, najbolj pa iz [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: s skupno instalirano zmogljivostjo 197 GW je Kitajska največja proizvajalka hidroelektrične energije na svetu. Ima tudi največjo moč vgrajenega [[Sončna energija|solarnega]] fotovoltaičnega sistema in sistema [[Vetrna energija|vetrne energije]] na svetu. Leta 2011 je kitajska vlada napovedala načrte za vlaganje 4 milijarde [[juan]]ov (619 milijard dolarjev) v vodno infrastrukturo in projekte za razsoljevanje v desetletnem obdobju ter dokončanje gradnje sistema za preprečevanje poplav in proti izsuševanju do leta 2020. Leta 2013 je Kitajska začela petletno prizadevanje za zmanjšanje onesnaževanja zraka v višini 277 milijard USD, zlasti na severu države. <ref>{{cite web|title=China to spend big to clean up its air|url=http://grist.org/news/china-to-spend-big-to-clean-up-its-air|work=Grist Magazine|accessdate=27 July 2013|first=John|last=Upton|date=25 July 2013}}</ref>
 
=== Upravna delitev ===
Vrstica 331 ⟶ 373:
*'''Nanjing''' je mesto na bregu reke Jangce in glavno mesto province Jiangsu, cesarska prestolnica več dinastij. Ohranjeno mestno obzidje (14. st.), grobnica prvega cesarja dinastije Ming v Škrlatnih hribih (''Xiaoling'' – zgrajena 1381 do 1405), je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Peking''' (''Beijing'') – sedaj glavno mesto LR Kitajske, je bil prestolnica mongolske dinastije Yuan (1260—1368) in mandžurske dinastije Čing (1644—1912); nekdanja cesarska palača (Prepovedano mesto) je del Unescove svetovne dediščine. Trg nebeškega miru (''Tiananmen''), Velika narodna dvorana, muzeji, Nebeško svetišče (''Tiantan'' – 1420) je del Unescove svetovne dediščine, Poletna palača (''Yiheyuan'', zgrajena 1750 do 1765) z velikim parkom in v dolini Shisanling grobovi 13. kraljev dinastije Ming (15.—17. st.), jugozahodno od mesta je arheološko najdišče pekinškega človeka iz okoli 500.000 pred sedanjostjo, Zhoukoudian, vse je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Pingyao''' Je dobro ohranjeno mesto iz obdobja dinastije Han, v dolini reke Feng He v provinci Shanxi. Obdano je s 6 km dolgim in 10 m visokim zidom iz obdobja dinastije Ming, ima daoistično svetišče iz 11.—12. st. in je je del Unescove svetovne dediščine.
*
*'''Qufu''' je rojstni kraj filozofa Konfucija (551—479 pr. n. št.) z velikim svetiščem, ob njem je dvorec rodbine Kong (16. st.); mesto ima park ''Kong Lin'' (Konfucijev gozd) s Konfucijevim grobom; do sem vodi iz mesta Pot večne pomladi. Je je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Shenyang''' je glavno mesto province Liaoning; cesarska palača mandžurskih vladarje ''Gugong'' je bila zgrajena 1625—36 in je del Unescove svetovne dediščine. Tu sta še cesarska grobova v obliki parka.
*'''Taishan''' - najpomembnejša daoistična sveta gora (1545 m) stoji severno od mesta Tai'an v provinci Shandong. Dostopna je po 6293 stopnicah. Tu so svetišča, paviljoni, popisane skale,… Celotno gorovje je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Veliki kitajski zid''' – okoli 6000 km dolg obrambni zid iz 3. st. pr. n. št., v današnji obliki zgrajen med 14. in 17. st., povprečno visok 6-8 m, na vrhu 6-7 m širok z obrambnimi stolpi. Je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Wudangshan''' je 906 km2 veliko zavarovano hribovito območje na severu province Hubei. Tu je ena od daoističnih svetih gora (1600 m) s svetišči (mdr. Zlata dvorana na vrhu gore jin Ding, Svetišče škrlatnega oblaka,…) iz obdobja dinastij Yuan, Ming in Čing. Je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Wulingyuan''' je zavarovano območje v hribovju Wuling Shan v provinci Hunan, z značilnimi koničastimi kvarcitnimi stolpi, kraškimi jamami, naravnimi okni in bujnim tropskim gozdom. Je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Wuyi Shan''' je hribovito zavarovano območje z najvišjim vrhom Huanggang (2158 m), v provinci Fudžian (''Fujian''), s sotesko reke Jiuqu, subtropskim gozdom, konfucijevimi svetišči in nekdanjimi samostani. Je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Xi'an''' je glavno mesto province Šanži (''Shaanxi'') v dolini reke Wei He in je bil cesarska prestolnica 11 dinastij. Tu je 14 km dolgo mestno obzidje (1368-98), Pagoda velike divje gosi (684), Stolp bobnov (1370), Stolp zvonov (1582), mošeja (14.—15. st.), muzeji in druge znamenitosti. V bližini je Banpo (6000 let stara neolitska naselbina), pri Qianxianu so grobovi 19 cesarjev dinastije Tang, pri Lintongu je mavzolej cesarja Qin Shi Huangdija (3. st. pr. n. št.) z glineno vojsko. Je del Unescove svetovne dediščine.
*'''Yungang''' so jame vdolbene v skalah na pobočju gore Wuzhou v provinci Yungang. V 250 jamah je okoli 50.000 budističnih kipov (5.—6. st.); je del Unescove svetovne dediščine.
 
=== Drugo===
[[File:Datong jiulongbi.jpg|thumb|Stena devetih zmajev]]
[[File:Shaolin Pagoda Forest, Henan, China - June 2001.jpg|thumb|Pagodni gozd]]
 
*'''Chengdu'''; v glavnem mestu province Sečuan, ki leži ob reki Jin Jiang, je svetišče princa Wuja (4. st.), grob cesarja Wang Jiana (10. st.), budistično svetišče Manjushri (ali Wenshu, 7.—10. st.) ter Sečuanski muzej.
*'''Datong'''; v mestu, ki je v severnem delu province Shanxi, je zid devetih zmajev iz barvnih keramičnih opek (1392) dolg 45 m in visok 8m. Tu so še budistični samostani zgornji Huayan (1062), spodnji Huayan (1038) in Shanhua (1128—1143), južneje pa gora Hengshan (2017 m) ena od petih daoističnih svetih gora s samostanom Xuankong sredi skalne stene (6. st.).
*'''Guilin''' je mesto ob reki Lí Jiāng, na zelo obsežnem kraškem svetu v avtonomnem območju Guangži. Stožčasti kras s strmimi hribi (Park sedmerih zvezd) in kraškimi jamami (jama Trstične piščali – ''Ludi Yan'' ali Jama sedmerih zvezd – ''Qīxīngyán'') je zelo slikovit.
Vrstica 337 ⟶ 394:
*'''Kamniti gozd''' (''Shilin'') je zelo razjedena kraška pokrajina (80 ha) blizu mesta Lunan, v provinci Junan, ki je nastala zaradi korozije apnenčaste podlage. Skalne koničaste tvorbe so visoke 5 do 30 m.
*'''Kanton''' (''Guangzhou'') je glavno mesto province Guangdong (''Daljni vzhod'') in leži ob Biserni reki (''Zhu Jiang''). Tu sta budistični svetišči ''Svetišče svetlobe in otroške ljubezni'' (''Guangxiao Si'', 10.—12. st.) in ''Svetišče šestih banjanovcev'' (''Liurong'', leto 537), mošeja Huaisheng (7. st.), katoliška stolnica Svetega srca (1863—88), Sun Yat-senova ali Zhongshan spominska dvorana, otok Shamian (''Peščena površina'').
*'''Lanzhou''', glavno mesto province Gansu leži ob Rumeni reki, z znamenitim Parkom petih izvirov s svetiščem spoštovanja in dostojanstvenosti (1372), Park bele pagode s sedemnadstropno pagodo (13.—14. st.), v bližini je še jama tisočerih Bud (''Bingling Si, 5. st.), to je 34 jam s 150 nišami s kipci, vklesanimi v steni.''
*'''Quigdao''' je pristaniško mesto na polotoku Shandong, ki je bilo med letoma 2898—1922 nemška posest. Ima lepo ohranjeno mestno središče, v okoliškem hribovju Laoshan so mineralni vrelci, slapovi in svetišča, med njimi Svetišče najvišje čistosti (''Taoqing Gong, 16.—17. st.).''
*'''Songshan''' je daoistična sveta gora (1440 m, ena od petih) južno od mesta Luoyang, s številnimi svetišči in samostani, med njimi Shaolin (ustanovljen 496) s Pagodnim gozdom (243 pogrebnih stup iz obdobja 791—1803).
*'''Suzhou''' je mesto prepredeno s kanali in središče svilarstva. Je zahodno od Šanghaja. V mestu je 150 tematskih vrtov, ki so nastajali med 11. in 19. st. in prikazujejo klasične kitajske pokrajine (Vrt paviljona azurnih valov – 10. st., Vrt obotavljanja – 1800, Vrt skromnega upravnika – 16. st. in drugi. So del Unescove svetovne dediščine.
Vrstica 381 ⟶ 438:
 
== Sklici ==
{{sklici|2}}
 
== Zunanje povezave ==
* [http://www.gov.cn/ Spletna stran LR Kitajske]