Albin Koroški: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 129:
</blockquote>
|}
Danes sprejemajo [[zgodovinar]]ji zgodnjejšo letnico. Nekateri omahujejo med 1005 in 1006, <ref>{{cite web|url=https://www.heiligenlexikon.de/BiographienA/Albuin_von_Saeben-Brixen.htm |title=Albuin von Saben-Brixen|publisher=Ökumenisches Heiligenlexikon|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=M. Miklavčič|title=Leto svetnikov, prvi del (januar-marec): Ingenuin (Genuin) in Albuin, škofa – 5. februar (Maks Miklavčič)|publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |place=Ljubljana|year=1968|page=399}}</ref>; v glavnem pa soglašajo, da je umrl 1006. <ref>{{cite web|url=https://www.dibk.at/Themen/Tiroler-Heilige-und-Selige/Heilige-Ingenuin-und-Albuin|title= Heilige Ingenuin und Albuin - Bischofe von Säben und Brixen und Patrone Brixens|publisher=Tiroler Heilige und Selige|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/aribonen/albuin_bischof_von_brixen_+_1006.html |title= HERKUNFT UND GESCHICHTE FÜHRENDER BAYERISCH-ÖSTERREICHISCHER GESCHLECHTER IM HOCHMITTELALTER str. 57|publisher= Gewin Dr. J.P.J.|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref>
, a danes v glavnem soglašajo, da je umrl 1006. <ref>{{cite web|url=https://www.dibk.at/Themen/Tiroler-Heilige-und-Selige/Heilige-Ingenuin-und-Albuin|title= Heilige Ingenuin und Albuin - Bischofe von Säben und Brixen und Patrone Brixens|publisher=Tiroler Heilige und Selige|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/aribonen/albuin_bischof_von_brixen_+_1006.html |title= HERKUNFT UND GESCHICHTE FÜHRENDER BAYERISCH-ÖSTERREICHISCHER GESCHLECHTER IM HOCHMITTELALTER str. 57|publisher= Gewin Dr. J.P.J.|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref>
 
=== Češčenje ===
Albuin je torej umrl 5. februarja 1006. To je bilo žalostno leto lakote in vsesplošne stiske. Ljudstvo je na splošno žalovalo za ''očetom ubogih in bolnih'', katerim je posvečal nesebično skrb.
 
Češčenje se je začelo takoj po njegovi smrti. Že pod škofom Hugom, ki je bil izvoljen okoli 1099, so zgradili oltar v čast svetemu Albinu; njemu so posvečevali nadarbine in njegov spomin so v briksenški škofiji praznovali skupaj s svetim Ingeninom. Poročajo o številnih čudežih na njegovo priprošnjo, vendar so se tozadevni zapisi porazgubili. <ref>{{cite web|url=http://www.heiligenlegenden.de/literatur/bavaria-sancta/vierter-abschnitt/albuin/home.html|title=Die Heiligenlegenden|publisher=Josef Dirschl|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref>
 
=== Med zavetniki briksenške škofije ===
[[File: Sancti Ingenuinus et Albuinus.jpg|thumb|180px|leftright|Sveta škofa Ingenin in [[Albin Koroški|Albin]] sta zavetnika [[Briksen|briksenške]] [[škofija|škofije]] ]]
 
Ko je prenesel Albin škofijski sedež iz Sebna v Briksen, sta omenjena kot zavetnika blaženi Kasijan in Ingenin, nato Ingenin sam; potem sveti apostol Peter in Ingenin; od časa blaženega briksenškega škofa Hartmana okoli 1140 Ingenin in Albin skupaj sz mučencem [[Janez Kasijan|Kasijanom]]; skozi zadnja stoletja pa Albin skupno z Ingeninom.
 
KoV Sebnu so hranili toliko svetih ostankov, da niso več mogli v malo cerkvico-kostnico. Tudi zategadelj je Albin prenesel Ingeninove kosti iz Sebna v Briksen,; tam so jih tam po staristarodavni cerkveni navadi pohranili pod velikim oltarjem; blaženi škof Hartman jim je pridružil leta 1141 ostanke sv.svetega Albina, ki so dotlej počivali pred oltarjem sv.svete Neže. Tako starejšima škofijskima zavetnikoma, Ingeninu in Albinu, kot tudi blaženemu Hartmanu, je preskrbel škof Krištof Andrej von Spaur 1603 dragocen nagrobnik. Njegov naslednik nadvojvoda [[Karel Avstrijski (škof)|Karel Avstrijski]] <ref>Nadvojvoda »Karel Avstrijski«, »Karl von Österreich«, imenovan tudi »Postume«, tudi »Karl Joseph von Österreich« (1590 – 1624) je bil knezoškof knezoškofije Breslau ter škof škofije Briksen, kakor tudi veliki mojster [[tevtonski viteški red|nemškega viteškega reda]]</ref>, škof v Briksnu in Breslavu <ref>Breslau – danes Vroclav ([[šlezijščina|šlezijsko]] Wrocuaw, {{jezik-pl|Wrocław}}, {{jezik-de|Breslau}}, je največje [[mesto]] v [[Šlezija|Šleziji]] na ([[Poljska |Poljskem]]) z okrog 650.000 prebivalci.</ref> - je dal po takratni navadi okrasiti kosti teh svetnikov z biseri in dragulji, ter dodelal relikviarije, v katerih počivajo še danes – in so jih potem nosili okrog v slovesnem obhodu.
<ref>Nadvojvoda »Karel Avstrijski«, »Karl von Österreich«, imenovan tudi »Postume«, ter »Karl Joseph von Österreich« (1590 – 1624) je bil knezoškof knezoškofije Breslau ter škof škofije Briksen, kakor tudi veliki mojster [[tevtonski viteški red|nemškega viteškega reda]] </ref>, škof v Briksnu in Breslavu <ref>Breslau – danes Vroclav ([[šlezijščina|šlezijsko]] Wrocuaw, {{jezik-pl|Wrocław}}, {{jezik-de|Breslau}}, je največje [[mesto]] v [[Šlezija|Šleziji]] na ([[Poljska |Poljskem]]) z okrog 650.000 prebivalci.</ref> - je dal tako okrasiti kosti teh svetnikov po takratni navadi z biseri in dragulji, ter dodelal relikviarije, v katerih počivajo še danes – in so jih potem nosili okrog v slovesnem obhodu.
 
Avgusta 1814 so skrinjo in okrasje obnovili ter svete ostanke skupno pohranili v briksenški stolnici na Kasijanovem oltarju; na največje praznike jih odprejo in pri tej priložnosti nosijo okrog v procesiji. Glave treh zavetnikov: Ingenina, Albina in Hartmana, so ločili od drugih kosti, ter jih shranili v srebrne naprsnike ter jih predstavili pobožnemu ljudstvu v češčenje. <ref> Resch, Annal. Sab. T. II. p. 445. etc. et Catal, imperf. Episc. Sabion. </ref> <ref>{{navedi knjigo|author=F. A. Sinnacher|title= Beträge zur Geschichte der bischöflichen Kirche Säben und Brixen in Tyrol |page=165-168}}</ref>