Albin Koroški: Razlika med redakcijama

Ime ''Albin'' pomeni v ''latinščini'' ({{lang-la|Albinus}}) ''bel''; v ''starovisokinemščini'' ({{lang-de|Albuin}}) pa ''plemenit prijatelj''. <ref>{{cite web|url=https://www.heiligenlexikon.de/BiographienP/Pilegrinus_Peregrinus_von_Passau.html|title=Pilgrim von Passau|publisher= Ökumenisches Heiligenlexikon|date= |accessdate=9. maj 2020}}</ref>

|title=Pilgrim von Passau|publisher= Ökumenisches Heiligenlexikon|date= |accessdate=9. maj 2020}}</ref> ter blaženi [[Hartvik Solnograjski|Hartvik]] v [[Salzburg|Solnogradu]]. <ref>Hartvik Solnograjski (950-1023) – 21. solnograjski nadškof od 991 do smrti </ref> V sorodstvu si je bil tudi s cesarjem svetim Henrikom II.<ref>{{cite web|url= https://www.heiligenlexikon.de/BiographienH/Hartwig_von_Salzburg.html|title=Hartwig von Salzburg|publisher= Ökumenisches Heiligenlexikon|date= |accessdate=9. maj 2020}}</ref>

Najprej je imel torej Albin svoj sedež v tem odročnem in hribovitem benediktinskem samostanu Seben, kot kraj imenujejo starejše listine. <ref>{{cite web|url=https://www.valleisarco.info/en/holiday-areas/chiusa-klausen-and-environs/chiusa-klausen-and-environs/chiusa-klausen/|title= Chiusa/Klausen, Eisacktal/Valle Isarco – Romantic little City of Artists|publisher=South Tyrol Information|date= |accessdate=3. maj 2020}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=Martin Bitschnau, Hannes Obermair|title= Tiroler Urkundenbuch, II. Abteilung: Die Urkunden zur Geschichte des Inn-, Eisack- und Pustertals. Bd. 1: Bis zum Jahr 1140;|publisher= Universitätsverlag Wagner|ISBN= 978-3-7030-0469-8 |place=Innsbruck |year=2009|page=126s}}</ref>.

Škof Albin je želel, da bi bil njegov škofovski sedež bolj dostopen ljudem, njemu samemu pa bolj pristopna njegova posest, ki bi bila bliže škofijskemu središču. Zato je prestavil svoj škofijski sedež leta 990 iz skalnatega in revnega Sebna v ravninski, rodovitni in bogati Briksen, ki se je medtem razvil v lepo mesto in kulturno središče dežele, kiin danes šteje okrog 23.000 prebivalcev. <ref>{{cite web|url=https://www.altoadige.it/cronaca/bressanone/bressanone-verso-i-23-mila-abitanti-1.1871479|title= Bressanone verso i 23 mila abitanti|publisher=Alto Adige versione digitale|date=11. januar 2019|accessdate=6. maj 2020}}</ref>

Škof Albin je prenesel škofijski sedež v Briksen in ga omenjajo kot graditelja tamkajšnje stolnice – na podobah drži v rokah njeno maketo. Dal je tudi prenesti v slovesni procesiji [[relikvije]] svojega predhodnika Ingenina iz Sebna v Briksen. Albinovi ostanki pa so bili položeni na veliki oltar v stolnici 1141. Na ta način staso bilapostali zavetnikasozavetniki škofije: ''Ingenin'' – prvi izpričani škof Sebna, ''Albin'' – prvi škof Briksna, ter ''Kasijan'' – domnevni prvi škof sebenske škofije. Med potekom [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] je bila preurejena tudi škofija v Briksnu: 1964 je bila preimenovana v Bozen/Bolzano-Briksen/Bressdanone, ter je postal sozavetnik škofije še ''[[Vigil Tridentinski|Vigil]]'' <ref>Vigil Tridentinski (({{lang-it|Vigilio da Trento}};({{lang-it|Vigilius von Trient}} 360-405) škof in mučenec, ki je deloval na področju Tridenta</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.hofburg.it/it/veranstaltung/i-nostri-patroni-della-diocesi/|title= I nostri patroni della diocesi in leggenda, culto e arte|publisher=Hofburg.it|date=2006|accessdate=24. maj 2020}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.heiligenlexikon.de/BiographienV/Vigilius_von_Trient.html|title= Vigilius von Trient |publisher=Joachim Schäfer v Ökumenisches Heiligenlexikon|date=1. Junijjunij 2019|accessdate=24. maj 2020}}</ref>

V nemirnih vojnih časih sta se odlikovala s posebno zvestobo do mladega [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskega cesarja]] škofa Pilgrim in Albin, ki je [[Oton II.|Otona]] večkrat spremljal na njegovih vojnih pohodih. V zahvalazahvalo je cesar potrdil škofu velike pravice: „da ne sme noben javni sodnik, noben grof, ne župan, sploh nobena svetna gosposka izvrševati na cerkvenih posestvih sodnih dejanj, ne zahtevati od škofijskih podložnikov nobenih davkov in jim nalagati nobenih bremen“. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Miklavčič|title=Leto svetnikov, prvi del (januar-marec): Ingenuin (Genuin) in Albuin, škofa – 5. februar)|publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |place=Ljubljana|year=1968|page=398}}</ref>.

Od prvotnega gradu ni ostalo skoraj ničesar; na tem mestu je zdaj prekrasen [[Grad Ribnica ob Vrbskem jezeru|Grad Ribnica]], ki ga imenujejo tudi ''„Mali Miramar“'' in je sedaj v lasti občine [[Otok, Koroška|Otok]], ki ga je odkupila od prejšnjih lastnikov v precej nepreglednih okoliščinah za ''zasebno galerijo''. <ref>[http://kurier.at/wirtschaft/wirtschaftspolitik/causa-schloss-reifnitz-wolf-ist-beschuldigter/29.628.586 ''Causa Schloss Reifnitz: Wolf ist Beschuldigter.'' Inv: Kurier, 5. Oktoberoktober 2013]</ref> <ref>{{cite web|url=http://theaustrianbankerspiderweb.blogspot.com/2015/05/teil-60-ein-schloss-fur-frank-sigi.html |title= Ein Schloss für Frank & Sigi|publisher=The Austrian Banker Spider Web|date=6. maj 2015|accessdate=4. maj 2020}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://kurier.at/chronik/oesterreich/schloss-reifnitz-mauer-ist-schwarzbau/217.117.543 |title= Schloss Reifnitz: "Mauer ist Schwarzbau"|publisher=Kurier|date=23. avgust 2016|accessdate=4. maj 2020}}</ref>

Ko je spremljal [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] na pohodu v [[Italija|Italijo]], mu je le-ta v [[Trento|Tridentu]] izročildal listino, v kateri mu izroča v trajno last biser današnje [[Slovenija|Slovenije]], kjer pravi:

To je zadnji dogodek, ki nam ga je o njem ohranila zgodovina. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Miklavčič, J. Dolenc|title=Leto svetnikov, prvi del (januar-marec)I: Ingenuin (Genuin) in Albuin, škofa – 5. februar (Maks Miklavčič)|publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |place=Ljubljana|year=1968|page=399}}</ref>.