Albin Koroški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 28:
== Življenjepis ==
=== Ime, poreklo in delovanje ===
Ime ''Albin'' pomeni v ''latinščini'' ({{lang-la|Albinus}}) ''bel''; v ''starovisokinemščini'' ({{lang-de|Albuin}}) pa ''plemenit prijatelj''. <ref>{{cite web|url=https://www.heiligenlexikon.de/BiographienP/Pilegrinus_Peregrinus_von_Passau.html|title=Pilgrim von Passau|publisher= Ökumenisches Heiligenlexikon|date= |accessdate=9. maj 2020}}</ref>
Albin se je rodil kot sin [[Karantanija|karantanskega]] mejnega grofa palatina [[Albuin Koroški|Albuina]] in njegove žene svete [[Liharda Kamenska|Liharde]] okrog 945 na [[Koroška, Avstrija|Koroškem]]. <ref>{{cite web|url=http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/aribonen/albuin_bischof_von_brixen_+_1006.html |title= HERKUNFT UND GESCHICHTE FÜHRENDER BAYERISCH-ÖSTERREICHISCHER GESCHLECHTER IM HOCHMITTELALTER str. 57|publisher= Gewin Dr. J.P.J.|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref>
Njegova sorodnika in sodobnika sta bila vplivna škofa: blaženi [[Pilgrim Passavski|Pilgrim]] v Passavu<ref>Pilgrim Passavski (920-991) – škof v Passavu od 971 do smrti</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.heiligenlexikon.de/BiographienP/Pilegrinus_Peregrinus_von_Passau.html
|title=Pilgrim von Passau|publisher= Ökumenisches Heiligenlexikon|date= |accessdate=9. maj 2020}}</ref> ter blaženi [[Hartvik Solnograjski|Hartvik]] v [[Salzburg|Solnogradu]]. <ref>Hartvik Solnograjski (950-1023) – 21. solnograjski nadškof od 991 do smrti </ref> V sorodstvu si je bil tudi s cesarjem svetim Henrikom II.<ref>{{cite web|url= https://www.heiligenlexikon.de/BiographienH/Hartwig_von_Salzburg.html|title=Hartwig von Salzburg|publisher= Ökumenisches Heiligenlexikon|date= |accessdate=9. maj 2020}}</ref>
=== Gospodarjenje med sorodniki ===
Vrstica 80 ⟶ 79:
Bogato arheološko najdišče; nekdanji [[benediktinci|benediktinski]], pozneje [[kapucini|kapucinski]] samostan in grad Seben/Sabiona se nahaja na višini 673 m, a spada v občino z okrog 5000 prebivalci in z bližnjim – za lučaj kamna oddaljenim istoimenim središčem [[Klausen, Južna Tirolska|Klausen/Chiusa]], ki pa leži že precej nižje, na višini 523 m. Pod gradom teče reka Eisack/Isarco: srednjeveško naselbino krasijo čudovite fasade, ozke ulice in živobarvne stisnjene hiše v okrilju gotskih cerkva. Starodavna gostišča so gostila slavne goste; v [[srednji vek|srednjem veku]] je prav skozi sredo mesteca vodila edina cesta od [[prelaz Brenner|prelaza Brennerja]] kot najbolj prometna pot proti jugu.
Najprej je imel torej Albin svoj sedež v tem odročnem in hribovitem
=== Prenos škofijskega sedeža ===
[[File:Statt Brixen (Merian).jpg|thumb|180px|right|<center>Albin je prenesel sedež [[škofija|škofije]] v [[Briksen]] kot pomembno gospodarsko središče na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]]]]</center>
Škof Albin je želel, da bi bil njegov škofovski sedež bolj dostopen ljudem, njemu samemu pa bolj pristopna njegova posest, ki bi bila bliže škofijskemu središču. Zato je prestavil svoj škofijski sedež leta 990 iz skalnatega in revnega Sebna v ravninski, rodovitni in bogati Briksen, ki se je medtem razvil v lepo mesto in kulturno središče dežele,
Ti ukrepi so vplivali tudi na zavetnika briksenške stolnice. Namesto svetega Štefana je postal zavetnik sveti Kasijan, da bi tako trdneje povezal staro in novo središče tudi v verskem smislu.
Škof Albin je prenesel škofijski sedež v Briksen in ga omenjajo kot graditelja tamkajšnje stolnice – na podobah drži v rokah njeno maketo. Dal je tudi prenesti v slovesni procesiji [[relikvije]] svojega predhodnika Ingenina iz Sebna v Briksen. Albinovi ostanki pa so bili položeni na veliki oltar v stolnici 1141. Na ta način
=== Pridobivanje posesti ===
Albin je prejemal obilne nadarbinske darove za svojo škofijo od cesarjev Otona II. in Henrika II. <ref>{{navedi knjigo|author=Anselm Sparber|title=Albuin v LThK/I |page=293}}</ref>
V nemirnih vojnih časih sta se odlikovala s posebno zvestobo do mladega [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskega cesarja]] škofa Pilgrim in Albin, ki je [[Oton II.|Otona]] večkrat spremljal na njegovih vojnih pohodih. V
==== Posesti na [[Koroška, Avstrija|Koroškem]] ====
[[File:Maria Woerth Reifnitz Burg Reifnitz Burgfried 23072005 777.JPG|thumb|180px|right|<center>Ostanki [[Grad Ribnica (Koroška)(Stari grad)|Ribniškega gradu]] <br><small>le bled odsev nekdanje mogočnosti]] </small> </center>
S to listino mu je podelil [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] [[Oton II.|Oton]] dvorec [[Grad Ribnica (Koroška)(Stari grad)|Ribnico]]. Tam blizu danes nahajamo [[Ribnica ob Vrbskem jezeru|Ribnico ob Vrbskem jezeru]] <ref>Ribnica ob Vrbskem jezeru = {{lang-de|Reifnitz (Gemeinde Maria Wörth) in Kärnten}}.</ref>. <ref>{{navedi knjigo|author=Martin Bitschnau, Hannes Obermair|title= Tiroler Urkundenbuch, II. Abteilung: Die Urkunden zur Geschichte des Inn-, Eisack- und Pustertals. Bd. 1: Bis zum Jahr 1140;|publisher= Universitätsverlag Wagner|ISBN= 978-3-7030-0469-8 |place=Innsbruck |year=2009|page=126s}}</ref>.
Od prvotnega gradu ni ostalo skoraj ničesar; na tem mestu je zdaj prekrasen [[Grad Ribnica ob Vrbskem jezeru|Grad Ribnica]], ki ga imenujejo tudi ''„Mali Miramar“'' in je sedaj v lasti občine [[Otok, Koroška|Otok]], ki ga je odkupila od prejšnjih lastnikov v precej nepreglednih okoliščinah za ''zasebno galerijo''. <ref>[http://kurier.at/wirtschaft/wirtschaftspolitik/causa-schloss-reifnitz-wolf-ist-beschuldigter/29.628.586 ''Causa Schloss Reifnitz: Wolf ist Beschuldigter.''
Cesar Oton je škofu Albinu daroval tudi nekaj posestev v [[Beljak]]u: pristavo s cerkvijo in graščino. <ref>{{navedi knjigo|author=Maks Miklavčič, Jože Dolenc|title=Leto svetnikov, prvi del (januar-marec): Ingenuin (Genuin) in Albuin, škofa – 5. februar (Miklavčič)|publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |place=Ljubljana|year=1968|page=398}}</ref>.
Vrstica 107 ⟶ 106:
==== Posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] ====
Ko je spremljal [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] na pohodu v [[Italija|Italijo]], mu je le-ta v [[Trento|Tridentu]]
: »Če povzdigujemo in povišujemo Božje cerkve z rečmi, ki nam jih je Bog podaril, upamo, da za to ne bomo prejeli samo človeške hvale, ampak tudi plačilo od Boga. Zato naj dobro pomnijo vsi naši zvesti podložniki, sedanji in prihodnji, da smo v tolažbo duši svojega ljubljenega prednika [[Oton II. |Otona]], vzvišenega cesarja, in za dušo našo in naše ljubljene soproge kraljice [[Kunigunda Luksemburška|Kunigunde]] <ref>sveta Kunigunda Luksemburška (975-1040) – žena svetega Henrika II. in po njegovi smrti (1024) cesarica-regentinja Svetorimskega cesarstva</ref>darovali posestvo [[Bled]] častitemu škofu [[Albin Koroški|Albinu]].«
To je zadnji dogodek, ki nam ga je o njem ohranila zgodovina. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Miklavčič
== Smrt in češčenje ==
|