Liharda Kamenska: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
Stebunik (pogovor | prispevki)
Vrstica 41:
 
==== Lihardina družina ====
Albin je imel dva brata in dve sestri. Zgodovina poroča, da sta njegova starša - Albuin in [[Liharda Kamenska|Liharda]] - imela pet otrok. Najstarejši je bil ''Hartvik'' (''Hartwich''), ki je bil rojen okoli 930, in je bil – kot njegov oče – [[palatin]] v [[Karantanija|Karantaniji]]. Drugi bratsin je bil ''Aribo'' (ali ''Aripo''), ki se je rodil okoli 935 in je bil mejni grof v Podjuni in ob Dravi. Tretji sin – ''sveti [[Albin Koroški|Albin]]'' – je bil rojen okrog 945 in je bil zadnji škof v Sebnu ter prvi škof v Briksnu. Starejša sestrahčerka ''Gepa'' (oziroma ''Geupa'') je bila poročena s plemičem ''Pezilijem'' (oziroma ''Pezzilinom''), mlajša sestra pa je bila ''Vezela'' (ali ''Wezala''). <ref>{{cite web|url=http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/aribonen/albuin_bischof_von_brixen_+_1006.html |title= HERKUNFT UND GESCHICHTE FÜHRENDER BAYERISCH-ÖSTERREICHISCHER GESCHLECHTER IM HOCHMITTELALTER|publisher=Manfred Hiebl|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.heiligenlegenden.de/literatur/bavaria-sancta/vierter-abschnitt/albuin/home.html|title= Die Heiligenlegenden |publisher=Josef Dirschl|date=1861 |accessdate=28. april 2020}}</ref>
 
Po smrti svojega moža je podarila Liharda sinu diakonu [[Albin Koroški|Albinu]], kasnejšemu [[Škofija Brixen|briksenškemu škofu]], okoli leta 975 posestvo na Kamnu v Podjuni z osmimi slovenskimi [[huba]]mi (tj. kmetijami).<ref>[http://books.google.de/books?id=jJDNAAAAMAAJ&pg=RA2-PA24 Ankershofen: ''Kärntner Regesten'' in AÖG 1848]</ref>
<ref>Schnabl, Bojan-Ilija : ''Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štučeji''; v: Nedelja (27.1.2013) str. 4–5.</ref>
Relikvije svete Liharde so deloma v Lihardinem oltarju v [[Cerkev svetega Lovrenca, Kamen v Podjuni|Cerkvi svetega Lovrenca]] na Kamnu v Podjuni, deloma v [[Samostan klaris Gradec|Samostanu klaris v Gradcu]], kamor so jih prineseli v 19. stoletju.