Wittelsbachi: Razlika med redakcijama

|cadet branches=Pfalz-Simmern,<br/>Pfalz-Sulzbach,<br/>Pfalz-Neumarkt,<br/>Pfalz-Zweibrücken,<br/>Pfalz-Birkenfeld,<br>Bavarska-Landshut, <br>Bavarska-Straubing,<br>Bavarska-Ingolstadt<br>Bavarska-München|ethnicity=

}}

'''Rodbina Wittelsbach''', južnonemška knežja rodbina, poznana od [[11. stoletje|11. stoletja]], na položaju [[Kraljevina Bavarska|bavarskih kraljev]] do leta [[1918]].

 

 

==Wittelsbachi do delitve leta 1329 v Paviji==

 

Sin Otona IV./V., tudi Oton, je postal eden najbližjih zaupnikov cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika I. Barbarosse]] in ga je spremljal na njegovih pohodih. Cesar ga je po padcu [[Henrik Lev|Henrika Leva]] v nemilost imenoval za [[Vojvodina Bavarska|bavarskega vojvodo]], postal je prvi bavarski vojvoda iz rodbine Wittelsbahov, [[Oton I., bavarski vojvoda|Oton I.]] (1080-83).

====Rodbinsko drevo bavarske veje Wittelsbachov====

 

 

{{familytree/start|style=font-size:60%;line-height:120%;}}

====Rodbinsko drevo pfalške veje Wittelsbachov====

 

*črna - stara veja pfalških volilnih knezov z rezidenco v Heidelbergu

*modra - veja Pfalz-Simmern

*zelena - veja Pfalz-Zweibrücken, svetlejši ton njena švedska podveja

*vijolična - veja Pfalz-Sulzbach

 

{{familytree/start|style=font-size:60%;line-height:120%;}}

{{familytree/end}}

 

====Do delitve leta 1410====

 

'''Karel Teodor''' (1733/77-1799), volilni knez Palatinata, je leta 1777, po smrti zadnjega volilnega kneza iz bavarske veje Wittelsbachov, postal tudi volilni knez Bavarske in tako, po letu 1329, spet [[Volilna kneževina Bavarska#Ponovna združitev s Palatinatom|združil]] obe glavni wittelsbaški veji<ref>tudi volilna glasova sta se družila v enega</ref>. Vendar je cesar [[Jožef II. Habsburški|Jožef II.]] del Bavarske zahteval za [[Habsburžani|Habsburžane]]. Karel Teodor, ki mu nova vloga ni bila pri srcu, je popustil avstrijski zahtevi. Habsburžanom je prepustil dediščino veje Straubing in se zavezal, da bo kasneje Avstriji prepustil vso »Staro Bavarsko«, če bo Jožef II. priskrbel dedne kneževine njegovim številnim nezakonskim sinovom. Predlog je sprožil diplomatsko krizo in nato t. i. [[Bavarska nasledstvena vojna|»krompirjevo vojno«]]. Karel Teodor tudi ni uspel leta 1784 z mislijo o zamenjavi dela Bavarske za [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]]. Z barantanjem si ni prislužil naklonjenosti Bavarcev. Ob številnih nezakonskih otrocih ni imel zakonitega dediča. Po pravilih dedovanja ga je nasledil Maksimilijan IV. Jožef iz veje Pfalz-Zweibrücken, ki je dotlej še edina bila zunaj združenih wittelsbaških posesti.

 

[[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|'''Maksimilijan IV. (I.) Jožef''']] (1799-1825, od 1806 bavarski kralj) je po smrti Karla Teodorja postal bavarski volilni knez. Skupaj z ministrom Maksimilijanom Jožefom Montgelasom sta skozi nemirne čase [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] uspela Bavarsko preoblikovati v [[Kraljevina Bavarska#Oblikovanje moderne države|moderno in močno povečano državo]], ki je leta 1806 postala [[Kraljevina Bavarska|kraljevina]]. Leta 1818 je dobila novo ustavo in dvodomni stanovski parlament.