Albin Koroški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Spomin |
|||
Vrstica 147:
Avgusta 1814 so skrinjo in okrasje obnovili ter svete ostanke skupno pohranili v briksenški stolnici na Kasijanovem oltarju; na največje praznike jih odprejo in pri tej priložnosti nosijo okrog v procesiji. Glave treh zavetnikov: Ingenina, Albina in Hartmana, so ločili od drugih kosti, ter jih shranili v srebrne naprsnike ter jih predstavili pobožnemu ljudstvu v češčenje. <ref> Resch, Annal. Sab. T. II. p. 445. etc. et Catal, imperf. Episc. Sabion. </ref> <ref>{{navedi knjigo|author=F. A. Sinnacher|title= Beträge zur Geschichte der bischöflichen Kirche Säben und Brixen in Tyrol |page=165-168}}</ref>
V samostanu vse do danes hranijo njun nagrobnik iz 16. stoletja z napisom: TVMBA. S. INGENVINI / ET ALBV(I)N, EPISCOPO/RVM. SABIONENSIS. ECCLE/SI. NVNC. BRIXNENSIS. <ref>{{cite web|url=https://www.bz-bx.net/de/news/detail/zum-fest-der-heiligen-ingenuin-und-albuin.html|title= Zum Fest der heiligen Ingenuin und Albuin|publisher= Diözese Bozen-Brixen|date=4. februar 2016|accessdate=28. april 2020}}</ref>
V nekem koledarju iz 1441 je njun praznik zapovedan. Na briksenški sinodi 1449 pa škof Röttl toži, češ da njun praznik po nekaterih krajih škofije sicer praznujejo s počitkom, ne pa z udeležbo pri maši; zato je ukazal vsem najslovesnejše praznovanje. Neka listina kardinala [[Niccolò Cusano|Cusana]] (1450-1464) se da razbrati, da je spadal njun prazni med najslovesnejše, prvega reda. <ref>{{cite web|url=https://www.altoadige.it/cronaca/bolzano/festa-dei-santi-ingenuino-e-alboino-la-città-ricorda-i-suoi-patroni-1.416183|title= Festa dei santi Ingenuino e Alboino La città ricorda i suoi patroni|publisher=Versione Digitale Alto Adige|date=5. februar 2012 |accessdate=24. maj 2020}}</ref>
=== ''Albinova jabolka'' ===
Starodavno izročilo pravi, da je posadil sveti Ingenin v svojem okolišu priljubljen vrt, prispodobo raja, drevesnico čednosti. Ta vrt veselja je bil skrit vsakomur, ki je tja nanesla pot; našel ga je po naključju le sveti Albin ter odnesel iz njega nekaj jabolk, ki se vse do danes imenujejo ''Albinova jabolka''. Ta skrivnostna legenda se prejkone nanaša na čednosti, ki jih je prvi sebenski škof Ingenin posadil v skritosti srca: drevo vednosti življenja in pravičnosti, vrtnico potrpežljivosti, lilijo čistosti, vijolico ponižnosti in druge eksotične dišavne rastline. Ta vrt je našel edino Albin, čeprav so se tudi drugi Ingeninovi nasledniki odlikovali po svetem življenju. Poseben sijaj pa uživa pred njimi Albin zato, ker ga častijo obenem s prečastitim Ingeninom na skupen praznik, na skupnem oltarju kot skupnega zavetnika. <ref>{{navedi knjigo|author=F. A. Sinnacher|title= Beträge zur Geschichte der bischöflichen Kirche Säben und Brixen in Tyrol |page=152s.}}</ref>
| |||