Josip Vidmar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 25:
Po vojni je kot prvi profesor 1946–50 predaval teoretično dramaturgijo na AIU (kasnejši [[AGRFT]]).
Član Društva slovenskih književnikov (pisateljev) je bil od 1922, slovenskega [[PEN klub|PEN kluba]] od ustanovitve 1926, Društva slovenskih književnih prevajalcev od 1955.
Od 1949 je bil redni član in dobrih 23 let (1952–76) tudi predsednik [[SAZU]] (v tej vlogi je 1966–69 predsedoval svetu jugoslovanskih akademij, ki so ga skoraj vse sprejele za dopisnega člana, poleg dveh tujih - romunske in vzhodnonemške); imel je tudi več kulturnopolitičnih funkcij: bil je upravnik Inštituta za literature SAZU (1950–64), nato predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede (ZRC) SAZU (do 1983). Bil je še predsednik Zveze književnikov Jugoslavije (1952–58), 25 let predsednik gledališkega festivala Sterijino pozorje v Novem Sadu (1956–81), prvo leto tudi Borštnikovega srečanja v Mariboru (1970) in sveta Festivala Ljubljana (1974-78). Bil je predsednik Sveta enciklopedij pri SZDL Slovenije in tudi predsednik Sveta Enciklopedije Slovenije ter častni predsednik Plenuma kulturnih delavcev OF.
Vrstica 37 ⟶ 39:
Leta 1948 se je pridružil Titu in nasprotnikom Informbiroja z demonstrativnim vstopom v Komunistično partijo. Bil je tudi predsednik Zveznega odbora za miɾ. Leta 1960 mu je predsednik J. Broz Tito podelil red junaka socialističnega dela.
Na Titovo pobudo je povabil v vilo Bistrico nad Tržičem [[Miroslav Krleža|Miroslava Krležo]]. Povabil je še [[Marko Ristić|Marka Ristića]] in njihovo druženje je pripomoglo k razgraditvi našega [[socialistični realizem|socialističnega realizma]]. V polemiki o socialističnem realizmu proti [[Boris Ziherl|Borisu Ziherlu]] in [[Mihail Aleksandrovič Lifšic|Mihailu Lifšicu]] je zagovarjal umetniško avtonomijo, v zvezi z razkritjem [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]] pa je polemiziral z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]] in [[Heinrich Böll|Heinrichom Böllom]]. Že leta 1952 je napisal estetsko in »politično« odklonilno kritiko in polemiko knjige Edvarda Kocbeka ''Strah in pogum'', po kateri so Kocbeka prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja
== Literarna kritika in polemika ==
Vrstica 91 ⟶ 93:
* nagrada Zveze književnikov Jugoslavije, 1960
* red junaka socialističnega dela, 1960
*dopisni član SANU, Beograd,
*Officier de l'ordre des arts et des lettres 1964 (Francija, prevzel 1966)
* Sterijeva nagrada, 1965
Vrstica 100 ⟶ 102:
*dopisni član ANU BiH in MANU (1969)
* nagrada Branka Gavelle, 1971
*red
*zuanji (dopisni) član Akademije SR Romunije,
*red Polonia restituta (Poljska)
*Ordre national de la légion d'honneur, 1975 (Francija, prevzel 1976)
*častni član Slavističnega društva Slovenije, 1975
*zuanji (dopisni) član Akademije umetnosti NDR,
* [[Župančičeva nagrada]], 1975
* [[Kidričeva nagrada]], 1976
| |||