Josip Vidmar: Razlika med redakcijama

dodanih 176 zlogov ,  pred 4 meseci
 
== Politika ==
Pred 2. svetovno vojno se je Vidmar opredelil za sodelovanje s komunisti in se politično angažiral v [[Društvu prijateljev Sovjetske zveze|Društvu prijateljev Sovjetske zveze]] (1940), po okupaciji Jugoslavije pa v [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]], katere ustanovni sestanek je bil v njegovem stanovanju v očetovi hiši. Bil je član IO OF, od 14. januarja 1943 do 27. aprila 1953 njegov predsednik, februarja 1944 predsednik SNOS, oktobra 1943 udeleženec [[kočevski zbor|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]], član delegacije na 2. zasedanju [[AVNOJ|Avnoja]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]], kjer je predlagal v imenu slovenske delegacije, naj dobi [[Tito]] naziv oz. čin maršala. Po vojni je imel številne politične funkcije: zvezni in republiški poslanec, predsednik ustvodajne skupščine LRS, 1946–1953 predsednik Prezidija Ljudske skuščine LR Slovenije, član Prezidija in predsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ 1945–53), član Sveta federacije (1967–74 (in od 1982), vmes član Predsedstva SRS (1974–82), član predsedstev republiške in zvezne [[SZDL]]. Leta 1948 seBil je pridružilpredsednik TituSveta inenciklopedij nasprotnikompri InformbirojaSZDL zSlovenije demonstrativnimin vstopomtudi vprvi Komunističnopredsednik partijo.Sveta BilEnciklopedije jeSlovenije mdr.ter častni predsednik zveznegaPlenuma odborakulturnih zadelavcev miɾOF. Leta 1960 mu je J. Broz Tito podelil red junaka socialističnega dela.
 
Leta 1948 se je pridružil Titu in nasprotnikom Informbiroja z demonstrativnim vstopom v Komunistično partijo. Bil je mdr. predsednik zveznega odbora za miɾ. Leta 1960 mu je J. Broz Tito podelil red junaka socialističnega dela.
 
Na Titovo pobudo je povabil v vilo Bistrico nad Tržičem [[Miroslav Krleža|Miroslava Krležo]]. Povabil je še [[Marko Ristić|Marka Ristića]] in njihovo druženje je pripomoglo k razgraditvi našega [[socialistični realizem|socialističnega realizma]]. V polemiki o socialističnem realizmu proti [[Boris Ziherl|Borisu Ziherlu]] in [[Mihail Aleksandrovič Lifšic|Mihailu Lifšicu]] je zagovarjal umetniško avtonomijo, v zvezi z razkritjem [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]] pa je polemiziral z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]] in [[Heinrich Böll|Heinrichom Böllom]].
7.172

urejanj