Enobesedna figura: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ne |
m rv |
||
Vrstica 1:
'''Enobesedne figure''' so v [[Pesniški jezik|pesniškem jeziku]] tiste [[Pesniški jezik|figure]], pri katerih se učinek izraza doseže z nenavadno rabo posameznih [[
▲'''Enobesedne figure''' so v [[Pesniški jezik|pesniškem jeziku]] tiste [[Pesniški jezik|figure]], pri katerih se učinek izraza doseže z nenavadno rabo posameznih [[Beseda|besed]] ali besednih vez. Sem spadajo predvsem: ponavljanje (iteracija), besedna igra (paronomazija), mnogovezje (polisindeton), brezvezje (asindeton), izpust (elipsa), zamolk (aposiopeza), nagovor (apostrofa), vzklik (eksklamacija). Tudi nekatere figure, ki jih običajno prištevamo k stavčnim, se dajo včasih izraziti z eno samo besedo ali manjšo skupino besed, na primer olepševanje (evfemizem), pretiravanje (hiperbola), skromnost (litota), podsmeh (ironija), nasprotna stava (antiteza) in zanos (emfaza) (glej [[Stavčne besedne figure]]).
==Ponavljanje==
Vrstica 12 ⟶ 11:
*enakoglasje ali adnominacija (lat. ''ad'' = v bližini, ''nominare'' = imenovati) nastane, ko se ponavljajo besede z istim [[koren]]om, na primer ''cvetice cvetijo'' ali ''potnik potuje''.
==Besedna igra==
Besedna igra ali paronomazija ([[grščina|grš.]] ''paronomasia'' = približna beseda) je raba besed, ki se enako ali vsaj podobno pišejo, a imajo popolnoma drug pomen. Figura se največkrat uporablja v [[pregovor]]ih in [[uganka]]h, pa tudi v pogovornem jeziku. Primeri: Slepec ''vodi'' barko samo v svoji ''vodi''. Tri ''leta'' že za mano ''leta''.
| |||