Krompir: razlika med redakcijama

dodanih 11.998 zlogov ,  pred 9 meseci
m
vrnitev sprememb uporabnika 86.58.70.192 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp
(ne)
Oznake: vizualno urejanje zamenjano blanking
m (vrnitev sprememb uporabnika 86.58.70.192 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp)
Oznaka: vrnitev
{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Krompir
| image = Potato and cross section.jpg
| image_width = 250px
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| subclassis = [[Asteridae]] (štiriobročne zraslovenčnice)
| ordo = [[Solanales]] (razhudnikovci)
| familia = [[Solanaceae]] (razhudnikovke)
| genus = ''[[Solanum]]'' (razhudnik)
| species = '''''S. tuberosum'''''
| binomial = ''Solanum tuberosum''
| binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]]
}}
 
'''Krompír''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Solanum tuberosum''''') je [[trajnica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[razhudnikovke|razhudnikovk]], znana predvsem po [[gomolj]]ih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine [[povrtnina|povrtnin]] v [[prehrana|prehrani]] ljudi. Beseda »krompir« se nanaša tako na užitne gomolje, kot na celo rastlino.
 
Danes je četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini pridelane hrane na svetu in bistven del kuhinje številnih kultur.<ref name=fao>{{navedi splet |title=International Year of the Potato 2008 – The potato |publisher=Organizacija za prehrano in kmetijstvo |url=ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/011/i0500e/i0500e02.pdf|format=PDF |year=2009 |accessdate =26.10.2011}}</ref>
 
Slovenska beseda krompir izhaja iz nemškega izraza [[wikt:de:Grundbirne|grund Birne]], v dobesednem prevodu talna hruška, ki se v nekaterih nemških narečjih še danes uporablja.
 
== Uporaba za prehrano ==
=== Zgodovina ===
[[Slika:Nsr-slika-085.png|thumb|left|Krompir na risbi [[Martin Cilenšek|Martina Cilenška]] (''Naše škodljive rastline'', 1892)]]
Izvira iz območja [[Andi|Andov]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], divji sorodniki krompirja uspevajo po vsej celini do [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] na severu. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega [[Peru]]ja in skrajnemu severozahodu [[Bolivija|Bolivije]].<ref name="Spooner 2005 14694–99">{{navedi revijo |title=A single domestication for potato based on multilocus amplified fragment length polymorphism genotyping |last1=Spooner |first1=David M. |first2=Karen |last2=McLean |first3=Gavin |last3=Ramsay |first4=Robbie |last4=Waugh |first5=Glenn J. |last5=Bryan |journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences|PNAS]] |volume=102 |issue=41 |doi=10.1073/pnas.0507400102 |pmc=1253605 |pages=14694–14699 |pmid=16203994 |year=2005}}</ref>
 
V Evropo ga je prinesel [[Krištof Kolumb]], kasneje drugi raziskovalci, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Eden prvih naj bi ga za prehrano uporabil sir Francis Drake, in sicer na slavnostni večerji 4. aprila 1581 na jadrnici, potem ko so uplenili špansko ladjo - vendar ni jasno, ali je šlo morda za navadni ali [[sladki krompir]].<ref>Velika knjiga o krompirju, 2008: 11.</ref>
Krompir so prinesli v [[Evropa|Evropo]] iz Južne Amerike, nekje iz območja [[Čile|Čila]] in Peruja. V notranjost se je širil postopoma iz kolonialnih držav [[Evropa|Evrope]], ki ležijo ob [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]]. Na Slovensko je prišel v času [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], ko je vladala [[cesar]]ica [[Marija Terezija]], ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 [[sorta|sort]] krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna neka sorta krompirja.
 
=== Hranilna vrednost krompirja ===
Procentualno krompir vsebuje veliko količino [[voda|vode]] - skoraj 80 %, 17,5 % [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], 2 % [[beljakovina|beljakovin]] in 0,1 % [[lipid]]ov. Večino vsebnosti ogljikovih hidratov predstavlja [[škrob]]. Od mineralnih snovi vsebuje največ [[kalij]]a (421 mg na 100 g) in [[fosfor]]ja (57 mg na 100 g), od vitaminov pa [[vitamin C]] (19,7 mg na 100 g). Ne vsebuje [[vitamin A|vitamina A]].<ref>{{navedi splet| url=http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/3115?qlookup=11352&format=Full&max=25&man=&lfacet=&new=1#id-1 |title=Potatoes, flesh and skin, raw |publisher= United States Department of Agriculture |accessdate=6.9.2014}}</ref>
 
=== Shranjevanje krompirja ===
Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, pustiti odležati v temnem prostoru, nakar se izloči vse gomolje z znaki gnilobe, okužbe s škodljivci in fizičnimi poškodbami, šele nato se ga skladišči za [[ozimnica|ozimnico]] v primernem temnem prostoru. Sončna svetloba povzroči v krompirju kopičenje zelo nevarnega [[alkaloid]]a – [[solanin]]a, ki je [[strup]]en. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava [[klorofil]]a. Že en srednje velik zelen krompir v 1&nbsp;kg krompirja je dovolj za zastrupitev s solaninom.
 
=== Sorte krompirja v Sloveniji ===
[[Slika:Various types of potatoes for sale.jpg|thumb|Različne sorte krompirja]]
Sorte krompirja, ki jih pridelujemo v Sloveniji od leta 1995 dalje, so:
* Zgodnje sorte krompirja z rumenim mesom;
** [[Riviera (krompir)|Riviera]], [[Adora (krompir)|Adora]], [[Vesna (krompir)|Vesna]], [[Primula (krompir)|Primula]] in [[Arinda (krompir)|Arinda]]
* Zgodnje sorte krompirja z belim mesom;
** [[Kresnik (krompir)|Kresnik]], [[Jana (krompir)|Jana]], [[Marisbard (krompir)|Marisbard]] in [[Ulster sceptre (krompir)|Ulster sceptre]]
* Pozne sorte krompirja z rumenim mesom;
** [[Sante (krompir)|Sane]]
* Pozne sorte krompirja z belim mesom;
** [[Bright (krompir)|Bright]], [[Carlingford (krompir)|Carlingford]], [[Romano (krompir)|Romano]], [[Pšata (krompir)|Pšata]], [[Bistra (krompir)|Bistra]] in [[Cvetnik (krompir)|Cvetnik]]
 
=== Krompirjevi škodljivci ===
[[Slika:S. tuberosum-5.JPG|thumb|220px|Krompir med cvetenjem]]
[[Krompirjev molj]] ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Phtorimaea operculella'' <small>Tel.</small>) je najbolj nevaren škodljivec, ki se lahko zaredi na krompirju. Dolg je okoli 5&nbsp;mm z razponom kril od 15 do 17&nbsp;mm, sprednja krila so sivo-rjave barve s temnimi pegami, zadnja krila pa so rumenkaste barve. Sprednja krila so močneje razvita kot zadnja, iz njegove zalege pa se razvije [[gosenica]] dolga približno 15&nbsp;mm rumeno-bele barve. Gosenice se najprej razvijejo na zunanjem zelenem steblu, nato pa pred zabubljenjem preidejo na gomolj, kjer se zabubijo. Po uskladiščenju se razvijejo gosenice pod krompirjevo kožico in delajo prave rove v krompir ter povzročijo gnitje krompirja. Tak krompir ni užiten in mora biti strokovno odstranjen ter uničen.
 
Pomemben patogen je tudi [[bakterije|bakterija]] z znanstvenim imenom ''Ralstonia solancearum'' <small>(Smith) Yabuchi et al.</small>, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo ter bakterijsko vnetje krompirja in [[paradižnik]]a in je v Evropi na vrhu spiska najhujših škodljivcev na krompirju. Kjer ga opazijo, morajo nemudoma hitro ukrepati, sicer lahko uniči letino.
 
=== Pridelava krompirja v svetu ===
Pridelava krompirja v svetu v letu 2003 po podatkih [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacije za prehrano in kmetijstvo]] (FAO), prikazana v tabeli največjih pridelovalcev:
 
{| class="wikitable"
! colspan="6" | Pridelava krompirja v milijonih ton v letu 2003 (FAO)
|-
| style="width:120px;" | {{zastava države|Kitajska}}
| style="width:50px;" | 66,8
| style="width:120px;" | {{zastava države|Ukrajina}}
| style="width:50px;" | 18,5
| style="width:120px;" | {{zastava države|Nizozemska}}
| style="width:50px;" | 6,4
|-
| {{zastava države|Rusija}}
| 36,7
| {{zastava države|Poljska}}
| 13,7
| {{zastava države|Francija}}
| 6,2
|-
| {{zastava države|Indija}}
| 23,1
| {{zastava države|Nemčija}}
| 9,8
| {{zastava države|Združeno kraljestvo}}
| 5,9
|-
| {{zastava države|Združene države Amerike}}
| 20,8
| {{zastava države|Belorusija}}
| 8,6
| * {{zastava države|Slovenija}}
| 3,2
|}
 
Pridelava krompirja v svetu v letu 2010 po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), prikazana v tabeli največjih pridelovalcev:
 
{| class="wikitable"
! colspan="6" | Pridelava krompirja v milijonih ton v letu 2010 (FAO)
|-
| style="width:120px;" | {{zastava države|Kitajska}}
| style="width:50px;" | 68,4
| style="width:120px;" | {{zastava države|Ukrajina}}
| style="width:50px;" | 18,9
| style="width:120px;" | {{zastava države|Nizozemska}}
| style="width:50px;" | 6,8
|-
| {{zastava države|Rusija}}
| 38,8
| {{zastava države|Poljska}}
| 17,9
| {{zastava države|Francija}}
| 10,5
|-
| {{zastava države|Indija}}
| 25,6
| {{zastava države|Nemčija}}
| 7,6
| {{zastava države|Združeno kraljestvo}}
| 6,8
|-
| {{zastava države|Združene države Amerike}}
| 30,7
| {{zastava države|Belorusija}}
| 7,5
| * {{zastava države|Slovenija}}
| 3,3
|}
 
===Pridelava krompirja v Sloveniji===
V letu 2011 je bila količina pridelanega krompirja za 5 % manjša od količine krompirja, pridelane v letu 2010 in je znašala 96.179 ton. Povprečni pridelek v letu 2011 je znašal 26,4 t/ha. V letu 2011 je bilo s krompirjem posajeno za 11,3% manj kmetijskih površin kot v letu 2010. <ref>{{cite web|url=http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4606|title=Rastlinska pridelava, Slovenija, 2011 - končni podatki|publisher=Statistični urad RS|date=29. marec 2012|accessdate=18. marec 2015}}</ref>
 
==Bolezni==
 
===Virusne bolezni===
====Bolezni, prenosljive z dotikom====
* [[virus X]]
* [[virus S]]
====Bolezni, prenosljive z listnimi ušmi====
* [[virus A]] (nepersistentni)
* [[virus Y]] (nepersistentni)
* [[virus YO|virus Y<sup>O</sup>]] (nepersistentni)
* [[virus YC|virus Y<sup>C</sup>]] (nepersistentni)
* [[virus YN|virus Y<sup>N</sup>]] (nepersistentni)
* [[virus YNTN|virus Y<sup>NTN</sup>]] (nepersistentni)
* [[virus M]] (nepersistentni)
* [[virus avkubnega mozaika]] (nepersistentni)
* [[virus lucernovega mozaika]] (nepersistentni)
* [[virus zvijanja krompirjevih listov]] (persistentni)
====Bolezni, prenosljive z ogorčicami====
* [[virus rattle]]
 
===Bakterijske bolezni===
* [[navadna krastavost]] (''Streptomyces scabies'')
* [[obročkasta gniloba]] (''Clavibacter michiganensis'')
* [[rjava bakterijska gniloba]] (''Pseudomonas solanacearum'')
 
===Glivične bolezni===
* [[krompirjeva plesen]] (''Phytophthora infestans'')
* [[črna listna pegavost]] (''Alternaria solani'')
* [[bela noga]] (''Rhizoctonia solani'')
* [[ovelost krompirja]] (''Verticillium albo-atrom, Verticillium dahliae'')
* [[krompirjev rak]] (''Synchytrium endobioticum'')
* [[prašnata krastavost]] (''Spongospora subterranea'')
* [[pikasta pegavost gomoljev]] (''Polyscytalum pustulans'')
* [[črna pikavost gomoljev]] (''Colletotrichumj coccodes, Colletotrichum atramentarium'')
* [[srebrolikost]] (''Spondylocladium altrovirens'')
* [[bela trohnoba]] (''Fusarium'' sp.)
* [[mokra trohnoba]] (''Pythium ultimum'')
* [[suha trohnoba]] ali gangrena gomoljev (''Phoma exigua'')
==Škodljivci==
* [[koloradski hrošč]] (''Leptinotarsa decemlineata'')
* [[majski hrošč]] (''Melolontha melolontha'')
* strune (ličinke [[pokalice|pokalic]] - Elateridae)
* [[krompirjev molj]] (''Phthorimaea operculella'')
* [[sovke]] (Noctuidae)
* [[listne uši]] (Aphididae)
* [[rumena krompirjeva ogorčica]] (''Globodera rostochiensis'')
* [[bela krompirjeva ogorčica]] (''Globodera pallida'')
 
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
 
==Viri==
* Miloš Kus: Krompir. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1994.
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|krompir|Krompir}}
{{Zbirka|Potato}}
* [http://www.vitamins-minerals-supplements.org/vegetables/potato.htm Vsebnost mineralov in zdravilni učinki krompirja] {{ikona en}}
* [http://www.kallipolis.com/diet/food.php?id=11674&w=1 Hranilna vrednost krompirja] {{ikona en}}
 
[[Kategorija:Razhudnikovke]]
[[Kategorija:Gomoljnice]]
[[Kategorija:Krompir|*]]
{{normativna kontrola}}
very hot patata!
1.017

urejanj