Pliberk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Popravek značke |
|||
Vrstica 199:
Med obema vojnama, po aneksiji Avstrije k [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]] ([[Anschluss]]), je nastopila tudi večja institucionalna in sistematična diskriminacija Slovencev, ki je bila še posebej huda po napadu na [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Vsi slovenski klubi in jezik sam, so bili prepovedani in je njihova uporaba kaznivo dejanje. <ref>B. Entner, H. Wilscher: „Sämtlich Slovenen!“ Kärntner SlowenInnen zwischen Entrechtung und Diskriminierung. In: Pawlowsky, Verena/Wendelin, Harald [Hg.]: Ausgeschlossen und entrechtet. Raub und Rückgabe. Österreich von 1938 bis heute. Wien 2006, 54–76.</ref> V okviru balkanske kampanje [[Wehrmacht]]a so leta 1941 že izgnali 60.000 Slovencev iz zasedene slovensko / jugoslovanske Spodnje Štajerske. <ref>Ivica Žnidaršič: O Izgonu Slovencev, organiziranosti slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev ter prizadevanjih za uveljavitev pravic do vojne odškodnine.Ljubljana : Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2009.</ref> V aprilu 1942 so potem Slovence iz Koroške med drugim deportirali iz prostora Bleiburga. To je pripeljalo pozneje do organiziranega oboroženega odpora na južnem Koroškem in v Karavankah, ki je na koncu pomagal k vojaški osvoboditvi izpod nacističnega terorja, kot imel tudi ključno vlogo pri ponovni vzpostavitvi Avstrije. <ref>V. Sima: Gewalt und Widerstand 1941–1945. In: A. Moritsch (Hg.): Die Kärntner Slovenen 1900 – 2000. Bilanz des 20. Jahrhunderts. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 2000, 263–280.</ref><ref>A. Malle: Widerstand unter den schwersten Bedingungen. Kärntner Slowenen im Widerstand. In: S. Karner, K. Duffek (Hg.): Widerstand in Österreich 1938–1945, Die Beiträge der Parlaments-Enquete 2005. Graz, Wien: Verein zur Förderung d. Forschung von Folgen nach Konflikten u. Kriegen. 111–123.</ref>
=== Druga
Po koncu druge svetovne vojne je v občini potekal [[Pliberška tragedija |
=== Kulturni dom Pliberk/Bleiburg ===
|