Kosovo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
posodobljeni podatki
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Vrstica 73:
}}
 
'''Kosovo''' <!--Please leave the <u>following</u> language order as Albanian followed by Serbian: this is alphabetical and as neutral as we can get; Albanian is also the primary language of the region-->({{jezik-sq|Kosova}} ali ''Kosovë'', {{jezik-sr|Косово / ''Kosovo''}}, {{jezik-tr|Kosova}}) je [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznana]] [[celinska država|celinska]] republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Tu živi nekaj čez dva milijona ljudi, predvsem [[Albanci|Albancev]], pa tudi [[Srbi|Srbov]], [[Turki|Turkov]], [[Romi|Romov]], [[Gorani (etnična skupina)|Goranov]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]].
 
Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta [[1999]] je [[Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov|Resolucija 1244]] [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost [[Srbija|Srbije]] nad območjem. Po neuspešnih [[proces določitve statusa Kosova|pogajanjih]] o [[ustavni status Kosova|ustavnem statusu Kosova]] pod pokroviteljstvom [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je [[17. februar]]ja [[2008]] [[Prehodna samoupravna oblast|prehodna kosovska vlada]] enostransko [[razglasitev neodvisnosti|razglasila neodvisnost]] od [[Srbija|Srbije]]<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7249034.stm BBC News: Kosovo MPs proclaim independence - February 17, 2008]</ref>, se poimenovala ''Republika Kosovo'' ({{jezik-sq|Republika e Kosovës}}, {{jezik-sr|Република Косово}}, ''Republika Kosovo'') in bila deležna [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delnega mednarodnega priznanja]] [[država|državnosti]] (državo so priznale npr. [[Združene države Amerike]] in nekatere pomembne [[Evropa|evropske]] države, 5. marca 2008 tudi [[Slovenija]]). Suverenosti Kosova poleg [[Srbija|Srbije]] oporekajo še [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Kazahstan]], [[Ljudska republika Kitajska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Šrilanka]], [[Vietnam]] in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi Космет, ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}).
 
Kosovo meji severno na [[Srbija|srbsko]] [[Podunavlje (Srbija)|Podunavlje]] in [[Podrinje (pokrajina)|Podrinje]], zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[RepublikaSeverna Makedonija|RepublikoSeverno Makedonijo]].
 
Najbolj znane osebe s Kosova so pevke [[Rita Ora]], [[Dua Lipa]] in [[Bebe Rexha]], ter nogometaši [[Adnan Januzaj]], [[Xherdan Shaqiri]], [[Valon Behrami]] in [[Granit Xhaka]].
 
Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in se nahajaje na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]].
 
<br />
 
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Kosova}}
== Antična zgodovina ==
[[Slika:Dardanija.jpg|alt=Dardania|levo|sličica|266x266_pik|Zemljevid Dardanije, Illyricuma.]]'''Kosovo''' je bilo v antiki znano pod imenom [[Dardanija]]. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče [[Iliri|ilirskega]] kraljestva [[Dardanija|Dardancev]]. [[Konstantin I. Veliki|Konstantin veliki]] in bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] sta se rodila v Dardaniji.
Vrstica 92:
[[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.<sup>[[Dardanija#cite%20note-1|[1]]]</sup> Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]], [[Kelti]]<sup>[[Dardanija#cite%20note-3|[3]]][[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]]</sup> in [[Tračani]].<sup>[[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]][[Dardanija#cite%20note-5|[5]]]</sup> Po rimski osvojitvi [[Ilirija|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.<sup>[[Dardanija#cite%20note-6|[6]]]</sup>
 
===Srednji vek===
== Viri in opombe ==
[[Slovani]] so naseljevali ravnico od 6. stoletja. Na Kosovu je bilo leta [[1072]] obnovljeno nekdanje [[Bolgarsko cesarstvo]]. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in [[pravoslavje|pravoslavja]] in to ostane njen del vse do [[Bitka na Kosovem polju|Kosovske bitke]] leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]] in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški [[Janjevci]]).
{{opombe}}
 
===Turška oblast===
Kosovo kot [[Sandžak]] in sestavni del [[Rumelija|Rumelije]] obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v [[vilajet]]. V obdobju turške oblasti je bilo [[krščanstvo|krščansko]] prebivalstvo islamizirano, izseljeno in na splošno zamenjano z muslimanskimi [[Albanci]], Turki in drugimi narodi muslimanske vere.
 
Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.
 
<gallery>
Image:Kosovo02.png|Kosovski vilajet, 1875.-1878.
Image:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881-1912
</gallery>
 
=== 1912 - 1918 ===
Leta 1912 in 1913 je v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] Srbija osvojila Kosovo, Črna gora pa Metohijo (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Bolgarija|Bolgarije]].
 
Srbsko-francoska vojska, po preboju [[Solunska fronta|Solunske fronte]], zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Jugoslavenske kraljevine]] decembra istega leta.
 
===Od prve svetovne vojne do neodvisnosti===
Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije.
 
Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (''oblast'') in to: Zetska oblast s sedežem v [[Cetinje|Cetinju]] (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v [[Čačak|Čačku]] (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v [[Priština|Prištini]] ([[Prizren]], Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast.
 
Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo [[Društvo narodov]], zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del bo Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini.
 
Z razdelitvijo na [[banovina|banovine]] leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast.
 
Že oblasti [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Kraljevina Črna gora|Kraljevine Črne gore]] so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.<ref>[[Stipe Šuvar|Šuvar, Stipe]]. ''Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji'', Naše teme, Zagreb, 1970., str. 48. {{Citat|Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.}}</ref>
 
Po invaziji [[Sile osi|Sil osi]] so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, [[Judje|judovskim]], [[Romi|romskim]] prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu.
 
[[Kosovarji]] in [[Kosovci]] so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda ''Zejnel Ajdini''. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10&nbsp;km gorvodno od ustja v Bieli Drim v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblasni NOO za Kosovo in Dukađin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije).
[[Slika:Prishtina perspektivë nga Radio Kosova 1.jpg|250px|thumb|desno|Priština]]
[[Slika:Prizreni gjate dimrit.jpg|250px|thumb|desno|Prizren]]
 
Na zasedanju Oblasnog NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v Demokratični federativni Jugoslaviji s statusom avtonomije.<ref>[[Dušan Bilandžić|Bilandžić, Dušan]]. ''Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985.'', 3. dopunjeno izd., Školska knjiga, Zagreb, 1985., str. 71. {{Citat|Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju ''Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.}}</ref>
 
Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast (AKMO) kot sestavni del Srbije obstaja od leta 1945 znotraj Demokratske federativne Jugoslavije, a od leta 1946 znotraj [[Federativna narodna republika Jugoslavija|Federativne narodne republike Jugoslavije]]. Leta 1963 je z novo ustavo nastala [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo]] kot del [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] znotraj SFRJ. Ustava iz leta 1963 je ime ''Regija'' spremenila v ''Pokrajina'', zmanjšal se je tudi avtonomni status Pokrajine. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo je postala navaden okraj Srbije.<ref>Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) ''Sukob'', Adria, Brugg, 1988., str. 101.</ref>
 
Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala zaradi umiritve ljudstva.<ref>[http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=1158:prije-dvadeset-godina-1-za-trajanja-obiju-protuhrvatskih-jugoslavija-prepolovljen-je-broj-hrvata&catid=22:feljtoni&Itemid=46 Hrvatski fokus] Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.</ref> Albanci si v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, državni praznik sosednje Albanije, masovno odšli na ulice. Zahtevali so da Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire.
 
Z ustavo leta 1974 so bile razširjene avtonomne pravice in SAP Kosovo je biča izenačena z ostalimi republikami na zveznem nivoju.
 
Leta 1980 Albanci zahtevajo enakopraven status Kosova kot republike v SFRJ. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila degradirana. Srbija vseeno, tako kot za [[Vojvodina|Vojvodino]], obdrži člana predsedstva SFRJ iz Kosova. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme ''Ustavo republike Kosova'' v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]]. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998-1999) je pobegnilo preko pol milijona Albancev in skoraj 300.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000-10.000 Albancev, 1000-2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 [[NATO]] bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.<ref>http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=03&dd=15&nav_category=12&nav_id=135320</ref>
 
== Glej tudi ==
[[Slika:Kosovo map-en.svg|thumb|300px|left|Zemljevid Kosova]]
* [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008]]
* [[Kosovski parlament]]
*[[seznam kosovskih politikov]]
*[[SAP Kosovo]]
 
 
== Sklici ==
{{sklici|2}}
 
== Zunanje povezave ==