Karel II. Avstrijski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 28:
Leta 1572 je moral z [[graška pacifikacija|graško pacifikacijo]] štajerskemu [[Plemstvo|plemstvu]] priznati svobodo vesti in svobodo bogoslužja. Za meščane je veljala le svoboda vesti, toda ti so se po najbližjih gradovih lahko udeleževali tudi maš. Ker je verska svoboda veljala tudi za »verske sorodnike« plemstva, so si ti to razlagali tudi kot podložnike svojih zemljiških gospostev. Po graški pacifikaciji se je [[protestantizem]] močno razširiril tudi po Kranjski in Koroški, zaradi tega je neprestano prihajalo do sporov med plemstvom in meščani ter Karlom. Leta 1578 je cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] prenesel skrb za obrambo Hrvaške na Karla. Zaradi velikanskih stroških vzdrževanja [[Vojna krajina|Vojne krajine]] je nujno potreboval nove vire denarja.
Tako je bil, ker je nujno potreboval denar za obrambo proti [[Turški vpadi|osmanskim napadom]], 9. februarja 1579 v [[Bruck]]u prisiljen sprejeti zahteve [[deželni stanovi|deželnih stanov]] glede protestantizma. Dal je pisno izjavo in zagotovilo, da ne bo ukrepal proti nikomur v notranjeavstrijskih deželah, ki se priznava k protestantizmu. Stanovi pa so privolili v nove davke za potrebe Vojne krajine. Dogodek je znan kot t. i. [[bruška pacifikacija|bruška verska pomiritev]], ki je zagotovila versko svobodo tako rekoč vsemu prebivalstvu. Le za štiri mesta ([[Celovec]], [[Ljubljana]], [[Gradec]] in [[Judenburg]]) je Karel dovolil tudi protestantske pridigarje in protestantske šole. Leta po tem pomenijo najvišji, čeprav kratkotrajen vzpon protestantizma v Notranji Avstriji.
Leta 1579 je dal zaradi obrambe proti Osmanom ustanoviti trdnjavo Karlstadt, predhodnico današnjega mesta [[Karlovec]]. Karel je 19. maja 1580 od tržaškega škofa Coreta kupil vas [[Lipica|Lipico]], z njo pa tudi celotno posest in čredo konj. V Lipici je dal ustanoviti še danes delujočo [[Kobilarna Lipica|kobilarno]], v kateri so vzgajali pasmo konj, znanih kot [[Lipicanec|lipicanci]]. Leta 1585 je dal ustanoviti [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]]. Bil je tudi podpornik umetnosti in znanosti. Med njegovimi varovanci sta bila [[Orlando di Lasso]] in [[Lodovico Zacconi]].
| |||