Brazzaville: Razlika med redakcijama

== Zgodovina ==

Območje ob bazenu Malebo, kjer se tok reke Kongo razširi v široko jezero pred vstopom v brzice na zahodu, je bilo že pred prihodom Evropejcev živahno središče lokalnih kultur. Francozi, ki so pridobili nadzor nad ozemljem severno od Konga, so na mestu, kjer danes stoji mesto, leta 1883 postavili obmejno postojanko in jo leto kasneje poimenovali Brazzavile, po francosko-italijanskem raziskovalcu [[Pierre Savorgnan de Brazza|Pierru de Brazzi]], ki mu je kralj tamkajšnjega ljudstva Teke podelil ozemlje in s tem omogočil širjenje francoskega vpliva v regiji.<ref name="EncAfrHist">{{navedi knjigo |last=Gondola |first=Charles Didier |chapter=Brazzaville |title=Encyclopedia of African History |editor=Shillington, Kevin |volume=1 |year=2004 |publisher=CRC Press |isbn=9781579582456 |pages=295–297}}</ref> Začeten razvoj mesta je bil počasen in neenakomeren, potekal je v senci belgijske Kinšase na drugem bregu Konga. Novi naseljenci niso imeli zadostne podpore matične države za vzpostavitev nadvlade nad lokalnim prebivalstvom, zato so tudi zahtevnejša dela opravljali pretežno temnopolti delavci in tvorili celo del zgornjega sloja prebivalstva. To se začelo spreminjati šele v začetku 20. stoletja, ko je Brazzavile od [[Libreville]]a (v današnjem [[Gabon]]u) prevzel vlogo glavnega mesta kolonije [[Francoski Kongo]] in nato [[Francoska ekvatorialna Afrika|Francoske ekvatorialne Afrike]]. Do leta 1915 je bila [[segregacija]] že opazna. Vodilno ekonomsko vlogo so prevzeli lastniki koncesij, ki so izrinili domačine.<ref name="Leisure">{{navedi knjigo |last=Martin |first=Phyllis M. |year=2002 |title=Leisure and Society in Colonial Brazzaville |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521524469}}</ref>

V začetku 20. stoletja je Brazzaville postal tudi kulturno središče. Ustanovljenih je bilo več misijonov s šolami za lokalno prebivalstvo, kasneje pa tudi plesni klubi, slikarska šola in podobne ustanove. V 1930. letih se je pričel pod okriljem misijonov intenzivneje razvijal tudi [[šport]]. Na račun vedno večjega političnega in strateškega pomena mesta je po okupaciji [[Francija|Francije]] leta 1940 general [[Charles de Gaulle]] proglasil Brazzavile celo za glavno mesto [[Svobodna Francija|Svobodne Francije]].<ref name="EncAfrHist"/> Do leta 1961 je število prebivalcev naraslo na skoraj 128.000,<ref name="Leisure"/> trend se je nadaljeval po osamosvojitvi Republike Kongo in leta 1992 je mesto štelo že skoraj milijon prebivalcev ali tretjino vseh državljanov.<ref name="EncAfrHist"/> Še posebej plodno je bilo obdobje po padcu [[marksizem|marksistične]] oblasti, ko so se v državo vrnili izseljeni izobraženci, umetniki in poslovneži, leta 1993 pa se je pričelo obdobje oboroženih konfliktov med različnimi etničnimi in političnimi skupinami v Kongu, ki so dosegli vrhunec v petmesečni [[državljanska vojna|državljanski vojni]], med katero je bil Brazzaville popolnoma razdejan. Večina prebivalstva je takrat [[begunec|zbežala]] v okoliške kmetijske predele ali sosednjo Kinšaso, tako da je v samem mestnem območju ostalo zgolj kakšnih 200.000 ljudi.<ref name="EncAfrHist"/>