Charles Darwin: razlika med redakcijama

dodanih 25.239 zlogov ,  pred 1 letom
Reverted to revision 5269981 by Yerpo (talk): Rv (TwinkleGlobal)
m (vrnitev sprememb uporabnika 77.111.47.111 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Samuele2002)
Oznaka: vrnitev
(Reverted to revision 5269981 by Yerpo (talk): Rv (TwinkleGlobal))
Oznaka: razveljavitev
}}
 
'''Charles Robert Darwin''', [[Kraljeva družba|FRS]], [[Angleži|angleški]] [[naravoslovec]], [[biolog]] in [[geolog]] * [[12. februar]] [[1809]], [[Shrewsbury]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Shropshire]], [[Anglija]], † [[19. april]] [[1882]], vas [[Downe]], (danes [[London-Bromley]]), grofija [[Kent (grofija)|Kent]], Anglija. Njegova trditev, da vsa živa bitja prihajajo iz [[Skupni prednik|skupnega prednika]] je danes široko sprejeta in velja za temeljni koncept znanosti. V skupni publikaciji z [[Alfred Russel Wallace|Alfredom Russelom Wallaceom]] je predstavil svojo znanstveno teorijo, da je ta razvejan vzorec evolucije nastal zaradi procesa, ki ga je imenoval [[Naravni izbor|naravna selekcija]], pri čemer ima [[boj za obstoj]] podoben učinek kot umetna selekcija, ki sodeluje pri selektivni vzreji.
<br />TVOJA MAMI OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
 
<br />{{Copleyjeva medalja}}
Charles Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je [[teorija|teorijo]], ki predpostavlja, da so se vsa [[organizem|živa bitja]] razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb – [[naravni izbor]]. Bil je prvi, ki je podal razlago [[biodiverziteta|raznolikosti]] [[življenje|življenja]] na [[Zemlja|Zemlji]] brez posredovanja nadnaravne sile. Njegovo teorijo so kasneje razširili in dopolnili z novimi odkritji; danes tvori teorija [[evolucija|evolucije]], katere začetnik je bil Darwin, enega od temeljev sodobne [[biologija|biologije]].
 
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
{{navedek|Bil sem rojen [[prirodoslovec]].}}
 
<div align="right"><small>— Charles Darwin</small></div>
[[Slika:Charles Darwin 1816.jpg|left|thumb|Sedemletni Charles Darwin, 1816]]
O Darwinovi zgodnji mladosti je malo znanega; edini zapis je njegova avtobiografija, ki jo je napisal, ko je bil star 67 let. Poleg njegovega pomanjkljivega spomina na tako zgodnje obdobje življenja, zmanjšuje zanesljivost teh zapisov tudi dejstvo, da jih je pisal po [[viktorijanska doba|viktorijansko]] skromno in nenehno zaničeval svoje sposobnosti ter dosežke.
 
Rodil se je na družinskem posestvu The Mount v Shrewsburyju očetu [[Robert Waring Darwin|Robertu Darwinu]] (1766–1848), premožnemu zdravniku in finančniku, ter materi [[Susannah Darwin]], roj. Wedgwood (1765–1817). V mladosti se je zelo zanimal za naravo, saj je navdušeno zbiral kamnine, živali in rastline ter bral knjige o naravi. Bil je drugi sin in peti od šestih otrok. Njegova mati je umrla, ko je bil star osem let, zato so njeno vlogo prevzele njegove starejše sestre.
 
Po končanem osnovnem šolanju se je kot 17-letni fant vpisal na [[Univerza v Edinburghu|Univerzo v Edinburghu]] z glavno smerjo [[medicina|medicino]]. Zaradi dolgočasnih in zoprnih predavanj ter dejstva, da ni mogel prenesti pogleda na kri, se je po dveh letih šolanja izpisal. Leta 1828 se je ponovno vpisal na univerzo, tokrat na protestantsko [[teologija|teološki]] [[Christ's College, Cambridge|Christ's College]] [[Univerza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]]. Tu je poslušal klasične predmete, ki so ga prav tako strašansko dolgočasili, zato je iskal uteho v lovu, ježi in naravoslovju. Še posebej je nanj vplivalo prijateljstvo s profesorjem [[botanika|botanike]] [[John Stevens Henslow|Johnom Henslowom]], od katerega je dobil mnogo znanja naravoslovja (predvsem [[geologija|geologije]]) in preko katerega je prišel v stik z naravoslovci, s katerimi si je kasneje dopisoval. Bratranec [[William Darwin Fox]] ga je navdušil nad zbiranjem [[hrošči|hroščev]] in temu hobiju je posvetil večino svojega prostega časa.
 
Kljub dolgočasnim predavanjem je opravil vse izpite kot eden najboljših v svojem letniku in pri 22 letih, leta 1831, je končal šolanje ter postal [[pastor]]. Toda niti enkrat ni opravljal tega poklica v protestantski cerkvi.
 
=== Potovanje z Beagle ===
[[Slika:Charles Darwin by G. Richmond.jpg|thumb|200px|Darwin je že kot mladenič postal znan naravoslovec (tukaj na sliki iz poznih 1830. let)]]
Leta 1831 se je odzval na razpis Angleškega pomorskega ministrstva in vlade ter se prijavil na raziskovalno-geodetsko popotovanje z ladjo [[HMS Beagle]]. Kapitan 240-tonske dvojambornice je bil vesel, da je imel ob sebi ob množici [[zemljemerec|zemljemercev]], mornarjev, slikarjev, tudi mladega naravoslovca. Pomorska odprava je imela nalogo raziskati in geografsko izmeriti obale in otoke [[Patagonija|Patagonije]], [[Ognjena zemlja|Ognjene zemlje]], [[Čile|Čila]], [[Peru]]ja in nekaterih [[Tihi ocean|pacifiških]] otokov.
 
Njegov oče mu je najprej prepovedal odhod z ladjo, a je na prigovarjanje sina in brata, Charlesovega strica, popustil in mu dovolil odpluti. Dne 27. decembra 1831 je [[dvojambornica]] Beagle odplula iz [[Devonport]]a. Charles je na potovanju užival naklonjenost kapitana. Trpel pa je zaradi hujše oblike morske bolezni; od časa do časa se je zaradi rahlih, neprestanih morskih sunkov onesveščal. Prve tri tedne potovanja je bil praktično onesposobljen, zato je skoraj zapustil ladjo prvič, ko so ugledali kopno. Tudi sicer je bilo potovanje zanj neudobno, saj je imel na voljo le majhno kajuto za svoje potrebe. Tako se je bil prisiljen navaditi skrajnega redoljubja pri urejanju zbirke vzorcev in metodičnosti delanja zapiskov.
 
Prva postaja je bil otok [[Tenerife]] na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]], kamor so prispeli 6. januarja 1832. Rastlinstvo in živalstvo tega otoka nista bila kaj posebnega, toda Darwin je zavzeto zbiral vzorce, predvsem morskih [[nevretenčarji|nevretenčarjev]], in delal zapiske. Na kopno so prvič stopili na otoku [[Santiago, Zelenortski otoki|St. Jago]], enem od [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]]. Tu je Darwin pod vplivom [[Charles Lyell|Lyellove]] knjige ''Principles of Geology'' opazoval geološke plasti v luči Lyellove teorije o počasnem dvigovanju in spuščanju površja.
 
Po odhodu so pluli približno mesec dni in 29. februarja 1832 pristali na [[Brazilija|brazilski]] obali v okolici [[Rio de Janeiro|Rio de Janeira]]. Tukaj je opazoval [[ribe ježevke]] in jih opisal, prav tako kamnine ([[granit]]). Prve dni prihoda je Darwin vodil odpravo v notranjost. Na 200-kilometrskem popotovanju je ugotovil trdoživost južnoameriških konj in spoznal krvosese netopirje, tropske [[mravlje]], ose, pajke in drugo. Blizu današnjega [[Punta Alta]] je naletel na večjo [[fosil]]no najdbo orjaških [[sesalci|sesalcev]], ki so sodeč po nahajališču [[izumrtje|izumrli]] razmeroma pred kratkim in brez očitnega vzroka. Presenetila ga je predvsem podobnost teh sesalcev okoliškim [[pasavci|pasavcem]], česar si takrat še ni znal razložiti.
 
5. julija 1832 je Beagle odplula malo naprej in se znova zasidrala ob ustju drugega največjega [[amerika|ameriškega]] [[veletok]]a [[Río de la Plata]] v Montevideu. Med odpravo v notranjost, ob [[Kordiljere|Kordiljerih]], je naletel na domorodce. [[Indijanci]] iz plemena Tehuelkov so mu pokazali in prikazali nekatere veščine in običaje staroselcev. Tu je tudi opazoval [[kondor]]ja, [[puma|pumo]] in raznovrstne [[kolibriji|kolibrije]].
 
Na Ognjeni zemlji je popisal [[pingvin]]e in [[albatros]]e. Tu jim je ladja med orkanom skoraj razpadla. O [[Začarani otoki|Začaranih otokih]] je napisal o nagubani črni [[vulkan]]ski zemlji in onesnaženosti zraka z [[žveplo]]m. Opisal je tudi srečanje z želvami velikankami in črnimi kuščarji oziroma morskimi [[legvan]]i. Na krovu ''HMS Beagle'' so bili do takrat trije domorodci z Ognjene zemlje, ki so bili zajeti med prvim potovanjem ladje, in so jih pripeljali s seboj kot [[misionar]]je. Trojica je preživela eno leto v Angliji in Darwinu so se zdeli prijazni ter civilizirani, pravo nasprotje »degradiranih, bednih divjakov«, ki so bili njihovi sorodniki. Za Darwina je bil to dokaz, da je razlika med primitivnimi in civiliziranimi ljudstvi samo kulturna. V nasprotju s kolegi je pričel verjeti, da razlika med živaljo in človekom, podobno kot razlika med divjo in udomačeno živaljo, ni nepremostljiva.<ref>Browne E.J (1995). ''Charles Darwin: vol. 1 Voyaging'', London: Jonathan Cape, ISBN 1-84413-314-1</ref>
[[Slika:HMSBeagle.jpg|200px|thumb|''Ladja Beagle'', [[Owen Stanley|Stanleyev]] akvarel, 1841]]
Na Darwina in njegov poznejši razvojni nauk so najbolj vplivali otoki v [[Galapaški otoki|Galapaškem otočju]]. Tu je opazoval otoško vrsto [[ščinkavec|ščinkavca]] (Darwin se je še posebej zanimal za različne vrste ščinkavcev) in ugotovil na svoje veliko presenečenje, da se razen po obliki kljuna ne razlikujejo od [[Južna Amerika|južnoameriškega]] ščinkavca v [[srednja Amerika|Srednji]] in Južni Ameriki. Kmalu je ugotovil, zakaj je tako. Zaradi različnih količin in vrst hrane na posameznih otokih (ptice so jedle tisto hrano, ki je je bilo v izobilju) so se izoblikovale različne oblike [[kljun]]ov, ki so se prilagajali iz roda v rod. Vsaka oblika kljuna je namenjena za drugo vrsto hrane. Od domačinov je izvedel tudi, da je možno po drobnih razlikah v obliki oklepov tamkajšnjih [[želve|želv]] ugotoviti, s katerega otoka prihajajo, a temu podatku ni posvetil pozornosti.
 
Po postankih na majhnih otočjih so 30. oktobra 1835 prispeli v [[Avstralija|Avstralijo]]. Tu so ga presenetili [[vrečarji]], predvsem [[kljunaš]]i in [[podganji kenguruji]], ki so bili tako drugačni od vseh živali, ki jih je poznal, da se mu je zdelo, da jih je ustvaril popolnoma drug Stvarnik.
 
Dne 14. marca 1836 so pristali na [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokih]]. Bil je navdušen nad [[koralni greben|koralnimi grebeni]] in [[raki samotarji]] ter [[kokosov rak|kokosovim rakom]]. Kokosovi otoki so bili zadnja postaja in 2. oktobra 1836 so pripluli nazaj v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].
 
Dne 14. julija 1837 je Darwin spet moral oditi z isto ladjo nazaj v Brazilijo. Oktobra istega leta so pripluli nazaj v Anglijo. Najbolj mu je ostal v spominu obisk otoka [[Sveta Helena]]. Na tem otoku je opazoval zadnje prebivališče velikega vojskovodje [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] in opazil, kaj je človek storil s posegom v naravo; rastlinstvo otoka je skoraj izumrlo in od vseh vrst rastlin in živali je bilo samo ena tretjina teh domorodna.
 
Popotovanje je trajalo približno 5 let; v tem času so prepluli več kot 60.000 kilometrov. S popotovanja je prinesel obsežno zbirko živali, rastlin, kamnin ter zapiske in ladijske dnevnike. Ta zbirka je bila tako obsežna, da je trajalo 20 let, preden je vse to uredil in predstavil javnosti. Vendar je bil Darwin na račun vzorcev in dnevnikov, ki jih je pošiljal domov med potovanjem, že ob vrnitvi v Anglijo slaven naravoslovec. Tako tudi njegov oče ni več nasprotoval njegovi želji posvetiti življenje naravoslovju.
 
=== Kasnejša leta ===
[[Slika:Charles Darwin.jpg|200px|thumb|Charles Darwin, 1854]]
 
Kmalu po vrnitvi s potovanja se je Darwin nastanil v [[Cambridge]]u in pričel urejati svoje dnevnike za objavo. S svojimi odkritji je navdušil slavnega geologa [[Charles Lyell|Charlesa Lyella]], prek katerega je prišel v stik z drugimi naravoslovci in z njihovo pomočjo pričel obdelovati svojo zbirko. Marca 1837 se je preselil v [[London]], kjer se je prav tako gibal v krogu Lyellovih znancev in nadaljeval z delom.
 
Pisal je več knjig naenkrat in prevzel tudi funkcijo tajnika Geološkega društva iz Londona. Preobremenjenost z delom je kmalu pričela vplivati na njegovo zdravje. Jeseni tega leta je imel prvič težave s srcem, zato so mu zdravniki svetovali oddih na deželi. Obiskal je družino v Shrewsburryju in sorodnike v [[Staffordshire]]u, kjer je spoznal sestrično [[Emma Wedgewood|Emmo Wedgewood]], s katero se je kasneje poročil. Mladi par se je naselil v vasi [[Downe]], 20&nbsp;km južno od Londona (danes predmestje [[London-Bromley]]). Njegovo zdravje se je močno poslabšalo in trpel je za hudimi glavoboli, slabostjo, nespečnostjo, srčno aritmijo ter izčrpanostjo, zaradi katerih večino časa ni mogel delati več kot dve ali tri ure na dan, včasih pa je bil nemočen tudi po več mesecev naenkrat. Poleg kombinacije [[simptom]]ov je nenavadno tudi dejstvo, da se je njegovo stanje v starosti izboljšalo, in še danes ni znano katero bolezen je imel.
 
Kljub temu je za časa svojega življenja napisal obsežno zbirko knjig in razprav. To mu je uspelo, ker je bil izjemno dobro organiziran, ker je živel odmaknjeno od stresnega družabnega življenja Londona in, nenazadnje, ker je zanj dobro skrbela ljubeča žena. Leta 1859 je izšlo njegovo najbolj znano delo, ''[[O izvoru vrst]]'', ki je sprožilo burne polemike pri strokovni in cerkveni javnosti. Darwin se zaradi slabega zdravja debat ni udeleževal, imel pa je močno podporo pri prijateljih, med katerimi je izstopal [[Thomas Henry Huxley]]. Kljub temu, da ni bil neposredno vključen v polemike, se je odzival na kritike in dopolnjeval svoje delo.
 
Z ženo sta imela deset otrok, katerim je bil izredno skrben oče. Dva sta umrla v zgodnji mladosti. Posebej smrt hčerke Anne pri desetih letih je močno prizadela oba starša. Darwin, katerega vera v [[krščanstvo]] je bila omajana že prej, je po tem dogodku dokončno prenehal hoditi v cerkev in se opredelil za [[agnosticizem|agnostika]].<ref>van Wyhe J. (2008). ''Darwin: The Story of the Man and His Theories of Evolution''. London: Andre Deutsch Ltd. ISBN 0-233-00251-0</ref> Skrbelo ga je tudi, da bodo njegovi potomci imeli posledice, ker sta bila z ženo v tako bližnjem sorodu, a se je večina uveljavila kot ugledni člani rodbine Darwin-Wedgewood.
 
Umrl je na svojem domu 19. aprila 1882. Na željo kolegov je takratni predsednik Kraljeve družbe [[William Spottiswoode]] dosegel, da so ga pokopali z državniškimi častmi v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] v Londonu, kar je čast, ki so je bili deležni le redki.<ref name="NatHistML">[http://www.nhm.ac.uk/nature-online/science-of-natural-history/biographies/charles-darwin/index.html Charles Darwin]. [[Prirodoslovni muzej (London)|Prirodoslovni muzej]], London. Pridobljeno 16.8.2009.</ref>
 
== Darwinov evolucijski nauk ==
[[Slika:Darwin tree.png|thumb|Darwin je leta 1837 na 36. strani zvezka zapiskov o ''Transmutaciji vrst'' zapisal »I think« nad prvim znanim evolucijskim drevesom življenja]]
 
Svoj nauk o [[evolucija|evoluciji]] je razvil po lastnih raziskavah in pod vplivom [[Thomas Malthus|Malthusovega]] nauka in se po njem imenuje [[darvinizem]]. Teorija o nastanku novih [[vrsta (biologija)|vrst]] organizmov, iz obstoječih z naravnimi mehanizmi, je bila za tisti čas prelomna, saj je bila v popolnem nasprotju s stoletja uveljavljenim mnenjem, da je vsa živa bitja [[kreacionizem|ustvaril Stvarnik]]. Darwinov čas je bila doba [[naravna teologija|naravne teologije]] v Angliji (in tudi drugod po Evropi), ko so naravoslovje poučevali izključno teologi in je bila prevladujoča filozofska usmeritev [[esencializem]] - prepričanje o nespremenljivem bistvu (''ideji'' oz. [[platon]]ovskem ''eidosu'') vsega stvarstva, ki je ločeno od človekove zaznave. To miselnost je najbolje poosebljal [[Georges Cuvier]], ki je ostro kritiziral vsako zamisel o spreminjanju vrst. Deloma je temu nasprotoval le [[Jean-Baptiste de Lamarck|Lamarckov]] razvojni nauk, ki pa je predpostavljal le linearno spreminjanje vrst v času iz predhodno ustvarjenih oblik in ni podajal nobenega konkretnega mehanizma za spremembe.
 
Poleg Malthusovih idej je na Darwina najbolj vplival Charles Lyell s svojim delom ''Principles of Geology'' (''Temelji geologije''). Tudi Lyell je bil esencialist, a je bilo njegovo delo pomembno za Darwinov nauk iz več vidikov. Na podlagi geoloških plasti je dokazal, da je Zemlja stara milijone let, ne nekaj tisoč kakor so razlagali njegovi sodobniki [[Sveto pismo|svetopisemske]] zapise. To je »dalo čas« za drobne spremembe oblik, ki vodijo postopoma v nastanek novih. Poleg tega je bil prvi, ki je iz [[fosil]]nega zapisa ugotovil, da lahko vrsta [[izumrtje|izumre]]. Kljub temu, da je razlagal spreminjanje fosilnega zapisa izključno s priseljevanjem vrst, ki so bile ustvarjene drugje, je usmeril Darwinovo pozornost na [[biogeografija|geografsko razširjenost]] organizmov in na vrsto kot temeljno biološko kategorijo, na katero delujejo evolucijski pritiski.
 
V nasprotju z razširjenim mnenjem in njegovo lastno izjavo v svoji avtobiografiji, Darwin ni razvil teorije o evoluciji na Galapagosu. V času potovanja s HMS Beagle je bil močno pod vplivom Lyellovih idej in ni posvečal pretirane pozornosti raznolikosti ptičev na Galapaškem otočju. Tako je vse vzorce označil preprosto z »Galapagos« in je šele doma s težavo in ob pomoči sopotnikov rekonstruiral obiske posameznih otokov. Šele marca 1837 je ob pomoči ornitologa [[John Gould|Johna Goulda]] pregledal primerke ptic z različnih otokov in celine ter spoznal, kako zabrisana je razlika med variacijo in vrsto. Idejo o nespremenljivosti vrst je dodatno zamajala podobnost med fosili, ki jih je našel v Južni Ameriki, in živimi vrstami, kar je Darwina na koncu pripeljalo do teorije o geografski [[speciacija|speciaciji]].
 
Darwin se je zavedal, kakšen vihar bo povzročila ta ideja, poleg tega pa je bil prepričan, da se tega ni spomnil nihče drug, zato je z objavo zavlačeval celih dvajset let. Hotel je namreč zbrati čim več dokazov, poleg tega pa si je želel pridobiti več ugleda v naravoslovnih krogih, zato je osem let posvetil raziskavam [[raki|rakov]] [[vitičnjaki|vitičnjakov]], ki jih je nabral v Čilu. Načrt mu je uspel in z izdajo serije obsežnih monografij o [[sistematika|sistematiki]] skupine med letoma 1851 in 1854 si je prislužil [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. Ves ta čas je skrivoma razvijal svojo teorijo, opravljal poskuse in diskutiral z drugimi naravoslovci ter rejci domačih živali. Bistvo teorije si je drznil opisati le najbližjima prijateljema, Charlesu Lyellu in botaniku [[Joseph Dalton Hooker|Josephu D. Hookerju]]. Do teorije sta bila oba skeptična, a so njune konstruktivne pripombe spodbudile Darwina, da je svoje zamisli predstavil bolj argumentirano in do julija 1842 je teorijo razširil v 230-stranski »esej«, ki bi izšel v primeru njegove prezgodnje smrti. Gotovo bi z objavo čakal še dlje, a je Lyell leta 1855 naletel na članek [[Alfred Russel Wallace|Alfreda Russla Wallacea]], ki je na podlagi svojih raziskav na [[Malajsko otočje|Malajskem otočju]] in [[Borneo|Borneu]] zapisal, da je [[biogeografija|vzorec razširjenosti]] sorodnih vrst najlaže razložiti s pojavom nove vrste v neposredni bližini sorodne. Lyell je uvidel koliko je Wallaceovo razmišljanje podobno Darwinovi teoriji in pričel pritiskati na prijatelja naj pohiti z objavo. Darwin se je tako povsem posvetil svoji glavni ideji.<ref>van Wyhe J. (27.3.2007), »[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&itemID=A544&pageseq=1 Mind the gap: Did Darwin avoid publishing his theory for many years?]«, ''Notes and Records of the Royal Society'' '''61''': 177–205, {{DOI|id=10.1098/rsnr.2006.0171}}. Pridobljeno 30.3.2009.</ref>
 
Junija 1858 pa je od Wallacea prejel kratek esej z opisom mehanizma evolucije in prošnjo, naj ga posreduje Lyellu. Darwina je to povsem potrlo in v pismu Lyellu je napisal, da bo »seveda ponudil da pošlje rokopis kateri koli [[znanstvena revija|reviji]]«, ki bi jo Wallace izbral, in pikro dodal, da bo »vsa moja izvirnost, kolikor je pač je, uničena«.<ref>[http://www.darwinproject.ac.uk/darwinletters/calendar/entry-2285.html Letter 2285 — Darwin, C. R. to Lyell, Charles, 18 (June 1858)]. Darwin Correspondence Project. Pridobljeno 30.3.2009.</ref> Lyell in Hooker sta namesto tega predlagala Darwinu in Wallaceu, da predstavita svojo teorijo skupaj in 1. julija 1858 sta bila pred [[Linnejevo društvo v Londonu|Linnejevim društvom v Londonu]] prebrana njuna članka s skupnim naslovom ''On the Tendency of Species to form Varieties; and on the Perpetuation of Varieties and Species by Natural Means of Selection''. Predstavitev je bila deležna presenetljivo skromnega odziva in Wallace, počaščen, da je njegovo delo spodbudilo Darwina, mu je prepustil glavno objavo. Ta se je še bolj posvetil delu in knjigo v 13 mesecih kljub bolezni tudi končal.
 
Leta 1859 je knjiga ''[[O izvoru vrst]]'' naposled izšla in postala kmalu prava senzacija. Verni [[katolištvo|katoličani]] oziroma [[protestantizem|protestantje]], takrat in še zdaj najštevilčneje opredeljeni verniki v Veliki Britaniji, so začeli izobčati Darwina. V istem času so zasule Veliko Britanijo [[karikatura|karikature]], ki so prikazovale Darwina kot človeka – [[opice|opico]]. Ob izdaji je bil preveč bolehen, da bi svoje delo branil pred kritiki, zato je javno nastopanje prepustil somišljenikom, med katerimi je izstopal biolog [[Thomas Henry Huxley]], ki se ga je zaradi srditega javnega zagovarjanja teorije evolucije prijel vzdevek »Darwinov buldog«. Do svoje smrti je izdal še več drugih strokovnih del. Vsa dela so počasi sprejeli in začeli kupovati ter brati, saj so bila podkrepljena z mnogimi dokazi in napisana razumljivo tudi laičnemu bralcu. Izšli so prevodi v več tujih jezikov in knjiga ''O izvoru vrst'' je postala temeljno biološko delo, s katerim so bili seznanjeni vsi naravoslovci. Kljub debatam o natančnem mehanizmu in hitrosti evolucije ter drugih lastnosti tega pojava, ki se nadaljujejo do danes, že v roku 10 let po izdaji knjige ni bilo nobenega resnega znanstvenika, ki bi dvomil v to, da je evolucija resnična.
 
[[Slika:Charles Darwin 1880.jpg|200px|thumb|Charles Darwin, 1880]]
 
== Izbrana dela ==
 
Darwinova najbolj znana dela so:
* ''Potovanje na ladji Beagle'' (''The Voyage of the Beagle'', izvirno ''Journal and Remarks'') (1839)
* ''[[O izvoru vrst|O izvoru vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem za obstanek]]'' leta 2009 delo ponovno prevedeno in je ob tem prišlo do spremembe naslova v: ''[[O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje]]'' (''On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life'') (1859)
* ''The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex'' (1871)
* ''The Expression of Emotions in Man and Animals'' (1872)
* ''The Effects of Cross and Self Fertilisation in the Vegetable Kingdom'' (1876)
* ''The Power of Movement in Plants'' (1880)
 
{{Botanik|Darwin|Darwin, Charles}}
 
== Priznanja ==
 
Že za časa svojega življenja je imel Darwin ugled največjega naravoslovca svoje dobe. Ko je umrl, je bil pokopan z državniškimi častmi v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]]<ref name="NatHistML"/> ob drugih slavnih umih svoje dobe, kot sta [[Isaac Newton|Newton]] in [[John Frederick William Herschel|Herschel]]. Bil je eden od petih nečlanov kraljeve družine, ki so bili deležni te časti v 19. stoletju.<ref>(2.8.2009) »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/politics/7538482.stm Thatcher state funeral undecided]«. ''BBC News''. Pridobljeno 16.8.2009.</ref>
 
=== Nagrade ===
 
[[Kraljeva družba]] iz Londona mu je leta 1853 podelila [[kraljeva medalja|kraljevo medaljo]]. Za svoje znanstvene dosežke je leta 1864 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] Kraljeve družbe.
 
=== Poimenovanja ===
 
Po njem se poleg filozofske smeri imenuje približno 120 [[vrsta (biologija)|vrst organizmov]] in več [[rod (biologija)|rodov]]<ref>[http://www.darwinfacts.com/ Darwin 200 years - Things you didn't know about Charles Darwin]. Pridobljeno 16.8.2009.</ref>, gora v [[Andi]]h, naselje na [[Falklandi]]h in druge stvari. [[Linnejevo društvo iz Londona]] podeljuje od leta 1908 [[Darwin-Wallaceova medalja|Darwin-Wallaceovo medaljo]] za dosežke v evolucijski biologiji, Kraljeva družba pa od leta 1890 [[Darwinova medalja|Darwinovo medaljo]].
 
Po njem in njegovem drugem sinu [[George Howard Darwin|Georgeu]] se imenuje [[asteroid]] notranjega dela [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1991 Darwin]].
 
== Glej tudi ==
 
* [[Darwinova medalja]]
* [[prirodopis]]
 
== Sklici ==
 
{{sklici|2}}
 
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo |authorlink=Ernst Mayr |last=Mayr |first=Ernst |year=1982 |title=The Growth of Biological Thought |location=Cambridge |publisher=The Belknap Press of Harvard University Press |isbn=0-674-36446-5}}
* {{navedi splet| author=van Whyne, J. |url=http://darwin-online.org.uk/darwin.html |title=Charles Darwin: gentleman naturalist - a biographical sketch |work=The Complete Work of Charles Darwin Online |accessdate=17.8.2009}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}
{{wikiquote|en:Charles Darwin}}
{{wikisource|en:Author:Charles Darwin}}
* [http://darwin-online.org.uk/ Celotno Darwinovo delo na spletu] {{en}}
* [http://www.darwinisme.org/ Institut Charles Darwin International] {{fr}}
* [http://dbs.biologija.org/darwin 2009 - Darwinovo leto]; stran Društva biologov Slovenije ob 200. obletnici Darwinovega rojstva in 150. obletnici izida knjige ''O izvoru vrst''
* Ivelja, R. & Škerlj, K.U.: [http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042242774 (R)evolucija, ki je stresla svet s tečajev]. ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnikov]]'' objektiv, 7.2.2009.
* {{Gutenbergov avtor|Charles_Darwin|Charlesa Darwina}}
 
{{-}}
 
{{kraljeva medalja}}
{{Copleyjeva medalja}}
 
{{zvezdica}}
71

urejanj