Pršut: Razlika med redakcijama

dodanih 12 zlogov ,  pred 2 letoma
m
NPOV, drugi drobni popravki AWB
(→‎Italijanski in španski pršuti: Popravljeni tipi pršutov. Jamon Iberico bellota ni pasma prašiča, ampak je produkt iberijskega prašiča.)
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m (NPOV, drugi drobni popravki AWB)
[[Slika:Pršut Natur Kras.jpg|alt=|sličica|Slovenski pršut, izdelan na [[Kras]]u]]
'''Pršút''' je na [[Burja|vetru]] sušeno [[svinjina|svinjsko]], redkeje [[govedina|goveje]] [[stegno]].
 
== Etimologija ==
== Izdelava ==
Praviloma se stegna za pršut ne prekaja, ampak se ga suši na vetru, devet do šestnajst mesecev, dovoljena je tudi uporaba morske [[sol]]i. Na redkih kmetijah sušijo in zorijo pršut še dlje.
 
PriV nasSloveniji pršut izdelujejo predvsem v [[Slovenska Istra|Istri]], na [[Kras (območje)|Krasu]], [[Goriška|Goriškem]], na [[Vipavska dolina|Vipavskem]], v [[Brda|Brdih]], na [[Idrija|Idrijskem]] in [[Tolmin|Tolminskem]]skem. Najbolj cenjen je kraški pršut, za istrski pršut pa je značilno, da je brez [[koža|kože]] in slanine.
Priprava in prodaja pršuta je bila nekdaj pomembna gospodarska dejavnost.
 
Priprava in prodaja pršuta je bila nekdaj pomembna gospodarska dejavnost. Na [[Kras]]uKrasu pršut od šestdesetih let 20. stoletja sušijo v pršutarnah v vaseh [[Lokev]], [[Šepulje]] in [[Kobjeglava]].
[[Slika:Kraški pršut 16 mesecev.jpg|alt=|levo|sličica|Originalni Kraški pršut z [[Zaščitena geografska označba|zaščiteno geografsko označbo]]]]
 
== Zgodovina in razširjenost ==
Tradicionalno so prina nasSlovenskem pršut uživali ob koncu večjih del (npr. [[žetev|žetve]], [[košnja|košnje]], [[trgatev|trgatve]]) in za praznike ([[žegnanje]], [[poroka]], [[velika noč]]). Večinoma so bili pršuti namenjeni za prodajo. Kmetje so jih pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] nosili v [[Trst]] prodajat zlasti trgovcem in gostilničarjem.
[[Slika:Štorje, pršut 1969.jpg|thumb|sušenja pršuta na kmetih, Štorje (1969)]]
 
=== Italijanski in španski pršuti ===
Kultura izdelave pršuta je razširjena v več evropskih sredozemskih državah, Italija in Španija sta največji izdelovalki pršuta. Skupaj v teh dveh državah izdelajo več kot dve tretjini (okrog 100 milijonov) pršutov v območju [[Sredozemlje|Sredozemlja]].
Obe državi imata z zaščiteno geografsko označbo porekla zaščitenih več proizvodov, med njimi sta svetovno znana [[Italija|italijanskaitalija]]nska pršuta iz [[San Daniele del Friuli]] (Prosciutto di San Daniele) iz [[Furlanija Julijska krajina|Furlanije]] in pa [[Parma (Italija)|parmski pršut]] (Prosciutto di Parma).
 
V [[Španija|Španiji]] proizvajajo iberijski pršut (jamón Ibérico) in jamón serrano (meso belih prašičev). Prašiči pasme Ibérico so prepoznani po črni barvi in črnih parkljih (španski izraz “pata negra”). Imajo gene prednikov divjih prašičev, njihovo meso vsebuje veliko prepojenih plasti nenasičenih maščob. Zadnje mesece jih hranijo na prosti paši z želodom v [[hrast]]ovih gozdovih južne Španije. Tak tip pršuta se imenuje jamón Ibérico de bellota (beseda bellota pomeni želod). Pršute “pata negra” nato sušijo vsaj dve leti, medtem ko serrano od 9 do 16 mesecev.