Avgust Černigoj: Razlika med redakcijama

V letih 1927−1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih [[ladja|ladijskih]] dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Cosulich in druge. Ob tem je gojil motiviko krajine, [[Marina (slika)|marin]], [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret|portretov]]ov v duhu poetičnega barvnega realizma z [[nadrealizem|nadrealističnimi]] primesmi, zlasti v [[Jedkanica|jedkanici]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je poslikal [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Drežnica|Drežnici]] (skupaj z Mušičem), Grahovem, [[Knežak]]u (Križev pot), [[Dolnja Košana|Košani]] in Baču. Po 2. svetovni vojni je bil vse do upokojitve 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu.

V povojnem obdobju kaže njegovo ustvarjanje razvoj od krajinarstva prek [[kubizem|kubistične]] interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] se je posvetil [[kolaž]]em in konstruiranju objektov in okoli 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. V zadnjih letih pa se je v Lipici ukvarjal z [[risba|risbo]], drobno [[grafika|grafiko]] in [[akvarel]]om. Černigoj je utemeljitelj [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]] prina nasSlovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado, 1981 pa je postal (zunanji) dopisni član [[SAZU]].