Anton Bajec: Razlika med redakcijama

Bajčevo zgodnje zanimanje za romanistiko se je kmalu umaknilo slavistiki, posebej ga je zanimalo vprašanje slovenskega knjižnega jezika. Kot član »čitnikarjev« je sodeloval pri pripravi in izdaji več ''Slovenskih čitank'' za srednjo šolo in pri ''Slovenski slovnici'' (1940) ter pri vseh njenih predelanih izdajah med letoma 1947-1964. Bil je tudi sestavljalec drugih učnih pripomočkov za pouk slovenščine. Sodeloval je pri ''[[Slovenski pravopis|Slovenskem pravopisu]]'' (1950, 1962). Je tudi soavtor ''Načrta pravil za novi slovenski pravopis'' (1981). Napisal je približno 60 [[članek|člankov]] o knjižnem jeziku. [[prevod|Prevajal]] je iz [[francoščina|francoščine]] in [[angleščina|angleščine]] ter bil soavtor ''Italijansko-slovenskega slovarja'' (1941, 1971). Raziskoval je zlasti besedotvorje in objavil monografijo ''Besedotvorje slovenskega jezika'' v 4 delih (1950-1959). Zadnji dve desetletji pa se je posvetil ''Slovarju slovenskega knjižnega jezika''.

 

 

== Bibliografija ==

 

{{DEFAULTSORT:Bajec, Anton}}

[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]

[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]