Priseljevanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jelincic (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
 
Vrstica 28:
Zakonodaja držav EU postavlja gospodarsko neodvisnost priseljencev kot nujen pogoj, da imajo stalno prebivališče in nato pridobijo državljanstvo. Priseljenec je izgnan, če ni razvidno, da ima redno zaposlitev ali nekoga, ki lahko zagotovi ekonomsko preživetje, pogoje za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Prva izjema od tega načela se nanaša na tiste, ki so žrtve političnega pregona ali verskega pregona, prihajajo iz [[Diktatura|diktatur]] in držav, ki so v vojni. Mednarodno pravo določa, da imajo v takih primerih pravico do [[azil]]a, zdravstveno varstvo in skrb za prvo pomoč. Za vsako osebo, celo nezakonito priseljeno, pa se ravnamo, kot je zapisana v [[Splošna deklaracija o človekovih pravicah|Splošni deklaraciji o človekovih pravicah]]. Proti tokovom nezakonitega priseljevanja se borijo z dvostranskimi sporazumi z vladami in policijami držav izvora, v smislu vaj in skupnih operacij in informacij.
 
[[Evropski parlament]] je sprejel 20. novembra 2008<ref>[http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/018-42218-322-11-47-902-20081117IPR42214-17-11-2008-2008-true/default_it.htm Una carta blu per migranti altamente qualificati] articolo pubblicato sul sito web del Parlamento europeo il 20 novembre 2008</ref>, sprejel uvedbo modre karte po vzoru ameriške zelene karte, ki si bo prizadevala, da bi pritegnila usposobljene priseljence v Evropo iz tretjih držav in to v skladu s standardno lestvico kvalifikacij primerne diskretnosti, ki jih imajo posamezne države članice. Poleg modrega papirja, je Evropski parlament sprejel direktivo "kaznovanja", ki predvideva uporabo glob in kazni za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence<ref>[http://www.europarl.europa.eu/news/public/focus_page/018-47961-033-02-06-902-20090202FCS47946-02-02-2009-2009/default_it.htm Pugno duro contro chi impiega immigrati clandestini] articolo pubblicato sul sito web del Parlamento europeo il 6 febbraio 2009</ref>.
 
== Vplivi na kriminal ==
ImigracijaČeprav so nekatere raziskave v preteklosti pokazale, da imigracija v razvite države ne povzroča rasti nasilnega kriminala.,<ref name=":5">{{Cite journal|title = Immigration and crime: evidence from victimization data |journal = Journal of Population Economics|date = 2015-03-04|issn = 0933-1433|pages = 697–736|volume = 28|issue = 3|doi = 10.1007/s00148-015-0543-2|first = Luca|last = Nunziata}}</ref> Ugotovitveso gledev vplivaposameznih naevropskih tatvinedržavah sodobili nejasnedrugačne rezultate.<ref name=":8">{{CiteNa journal|titleŠvedskem =je Immigrationleta status2018 andraziskovalna propertyoddaja crime:Uppdrag anGranskning applicationanalizirala of843 estimatorsprimerov forokrožnih underreportedsodišč outcomesiz preteklih petih let in ugotovila, da je 58% vseh obsojenih zaradi posilstva tujega porekla in 40% rojenih na Bližnjem vzhodu in Afriki.<ref>{{Navedi splet|url = httphttps://www.izajomsvt.comse/contentnyheter/3granskning/1ug/12/abstractny-kartlaggning-av-valdtaktsdomar-58-procent-av-de-domda-fodda-utomlands|journal title=Ny IZAkartläggning Journalav ofvåldtäktsdomar: Migration|date58 =procent 2014-07-02|issnav =de 2193-9039|pagesdömda =födda 12utomlands|volume date= 322.8.2018|issue accessdate= 1|doi = 1014.1186/2193-9039-3-125.2020|first website=SVT Georgios|last = PapadopoulosNyheter}}</ref>
 
{{Commonscat|Immigration}}