|
== Nastanek ==
Primorski [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci]] so se morali začeti upirati skrajnemu italijanskemu [[Nacionalizem|nacionalizmu]] in [[Iredentizem|iredentizmu]] že pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], v času oblasti [[Avstro-Ogrska|Avstroogrske]] monarhije, prvi spopadi z italijanskimi okupacijskimi enotami pa so bili že leta 1919 ([[Ostrožno Brdo|Ostrožno brdo]], [[Osp]]). Na pravo naravo fašizma je naše ljudi posebej opozorili napad na otroke tržaških delavcev leta 1919 in požig Delavskega doma. Naslednje leto se je že zgodil požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v Trstu, kateremu je sledilo še več kot 120 drugih napadov, razdejanj in požigov raznih delavskih institucij, tiskarn, uredništev , slovenskih podjetij in domov. V takratni deželi [[Julijska krajina|Julijski krajini]], katere glavno mesto je bil [[Trst]], so v začetku leta 1921 še bolj kot prvi požigi odmevali upor rudarjev v [[Raša, Istrska županija|Raši]] in ustanovitev [[Labinska republika|Labinske (sovjetske) republike]], uboj 5 mladih delavcev v [[Pulj]]u in streljanje na otroke v [[Strunjan]]u (dva mrtva več hudo ranjenih). V Slovenskem delu [[Istra|Istre]] so se upori proti škvadrističnemu terorju in spopadi razplamteli ob volitvah leta 15. 5. 1921 ([[Marezige]], [[Pobegi]], [[Čežarji]], [[Mačkolje]], [[Osp]], [[Sočerga]]), v katerih je bilo ubitih več ljudi, tudi fašistov, temu pa je sledilo množično zapiranje in preganjanje. Ljudi so v upor vodili tako komunisti kot tudi duhovniki<ref>{{Navedi knjigo|title=Roža osapska|last=ivančič|first=Miloš|publisher=Sophia|year=2015|isbn=978-961-6768-92-4|location=Barikade|page=|cobiss=281236224}}</ref>.
Ob požigih kulturnih domov in prepovedjoprepovedi delovanja Slovenskih kulturnih društev, so se mladinci 24. septembra 1922 organizirali v [[Zveza mladinskih društev|Zvezo mladinskih društev]]. Ta zveza je nato postala temelj razvoja [[Borba|Borbe]] ali tržaškega dela Tigra, ki soje bilibil organiziraniorganiziran v tajne udarne trojke. Tudi bazoviški junaki [[Ferdo Bidovec]], [[Franjo Marušič]], [[Zvonimir Miloš]] in [[Alojz Valenčič]] so bili vsi člani teh društev. Od tutod so se ideje širile po vsej [[Primorska|Primorski]], kjer je prihajalo tudi do različnih spontanih oblik organiziranja. V boju proti raznarodovalni politiki fašističnega režima v [[Julijska krajina|Julijski krajini]] so se nekateri slovenski domoljubi iz območja italijanske Notranjske (predvsem iz okolice Postojne) povezali z nekaterimi skupinami [[orjuna]]šev z jugoslovanske strani meje. VezeVezi med primorskimi antifašisti in [[Orjuna|Orjuno]] so se kmalu pretrgale, saj se je protifašistično gibanje zavračalo nacionalistično in celo fašistično usmeritev Orjune.
ZDa namenom, dabi se okupirana slovanska naroda v Italiji povežetapovezala v boju proti [[Fašizem|fašizmu]] na Primorskem in v Istri, se je skupina primorskih Slovencev: [[Zorko Jelinčič]], [[Dorče Sardoč]], [[Jože Dekleva]], [[Albert Rejec]], [[Andrej Šavli]] in [[Jože Vadnjal]], sestala na [[Nanos]]u sredi septembra [[1927]] in tako postavila temelje organizacije TIGR (navdih za ime so dobili pri glasilu istrskih dijakov, ki je izhajalo v [[Karlovac|Karlovcu]] pod naslovom ''TIMOR'', kar je pomenilo ''Tužnu Istru moraju osloboditi rodjaci''). Sestanek je bil neformalen. Zaradi konspiracije niso pisali zapisnika. Kmalu nato so se v Trstu sestali [[Fran Marušič]], [[Vekoslav Španger]], [[Zvonimir Miloš]] in [[Drago Žerjal]]. Na sestanku so bila sprejeta pravila tajne organizacije [[Borba (ilegalna organizacija)|Borba]] in se je povezovala in delovala z organizacijo TIGR. Člani teh organizacij so bili različno politično usmerjeni domoljubi in rodoljubi od desničarjev, ki so sodelovali z Orjuno, do komunistov, ki so bili člani obeh tigrovskih organizacija in KPI, ki so izhajali iz tržaškega delavskega gibanja ([[Pinko Tomažič]], [[Tone Tomšič]], Joco Turk, [[Branko Babič]], [[Ivan Sancin]]). Ta povezava s komunisti pa je bila na goriškem manj opazna. V Tigr se je vključevala tudi skupina slovenskih domoljubov, ki je poizkušala doseči priključitev [[Primorska|primorske]] k [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] s pomočjo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], ki je bila tudi pobudnik tajnega [[Londonski sporazum (1915)|Londonskega sporazuma]], s katerim so [[Italija|Italiji]] obljubili za izdajo svojih zaveznikov in prestop k [[Antanta|Antanti]] tudi [[Primorska|Primorsko]].
Obe organizaciji sta delovali po načelu trojk. Med seboj so se poznali le člani trojke in le vodilni v skupini je imel stike z naslednjo trojko oziroma z vodstvom. Trojke so se nato povezovale v celice, sektorje in srenje. Člani akcijskih trojk so se identificirali z osebnim dokumentom, na katerem je bila na skrivnem, točno dogovorjenem mestu, zapisana številka 4, ki je pomenila štiri črke TIGR. Borba je takoj pričela z akcijami. Požigali so poitalijančene šole, vrtce, uničevali skladišča orožja italijanske vojske. Zgledovali so se po fašističnih [[skvadristi]]h, ki so enake napade izvajali nad delavskimi in slovenskimi društvi, šolami, ipd.
|
