John Henry Newman: Razlika med redakcijama

[[Sveti]] '''John Henry Newman''' [[Konfederacija oratorijancev svetega Filipa Nerija|C.O.]] (tudi '''Janez Henrik Newman'''), [[Angleži|angleški]] [[Anglikanska cerkev|anglikanski]] [[duhovnik]] in [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[21. februar]] [[1801]], [[London]], † [[11. avgust]] [[1890]].

Znan je kot voditelj [[oxfordsko gibanje|oxfordskega gibanja]], spreobrnjenec v [[rimskokatoliška cerkev|rimokatolicizem]] in [[kardinal]] Rimskokatoliške cerkve.

Njegov oče je bil bankir in [[Anglikanska cerkev|evangeličan]]. Sina je poslal na zasebno šolo v [[Ealing|Ealingu]], kjer se je 16-letni Newman pod vplivom enega svojih učiteljev spreobrnil. Leta 1817 se je vpisal na [[Trinity College (Oxford)|Trinity College]] v [[Oxford]]u. Leta 1822 so ga izvolili za profesorja na [[Oriel College|Oriel Collegeu]]. V duhovnika je bil posvečen 1824 in štiri leta zatem postal vikar univerzitetne cerkve sv. Marije v Oxfordu.

9. oktobra 1845 je prestopil v [[rimskokatoliška cerkev|rimokatolicizem]]. Kmalu po tem dogodku je objavil študijo ''Razpravo o razvojuRazvoj krščanskega nauka''. Maja 1847 je prejel [[sveto mašniško posvečenje]]. Nato je postal predstojnik [[Oratorij sv. Filipa Nerija|Oratorija]] sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]] v [[Birmingham]]u. Od 1854 do 1858 je bil rektor novoustanovljene katoliške univerze v [[Dublin]]u.

Na napad [[Charles Kingsley|Charlesa Kingsleya]] je leta 1864 odgovoril z delom ''Apologia proPro vitaVita suaSua'' (Zagovor''Izpoved lastnegamojega življenja'').

12. maja 1877 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-diakon|kardinala-diakona]] cerkve [[S. Giorgio in Velabro|sv. Jurija na Velabru]] ([[:en:San Giorgio in Velabro|San Giorgio in Velabro]]).