Velika gospodarska kriza: razlika med redakcijama

dodanih 5.050 zlogov ,  pred 1 letom
m
vrnitev sprememb uporabnika BaseGecko (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik
Oznake: vizualno urejanje zamenjano blanking
m (vrnitev sprememb uporabnika BaseGecko (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik)
[[Slika:Gdp20-40.jpg|thumb|220px|Gibanje ameriškega [[Bruto domači proizvod|BDP]] med letoma 1920 in 1940]]
'''Velika gospodarska kriza''' oz. '''velika depresija''' je bilo obdobje vsesvetovne [[gospodarstvo|gospodarske]] [[recesija|recesije]], ki se je pričelo leta 1929 in končalo v poznih [[1930.]] letih (ponekod v zgodnjih [[1940.]])<ref>{{navedi knjigo |author={{aut|Blake, R.}} |coauthors=et al |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine od 19. stoletja do danes |year=1993 |publisher=DZS|location=Ljubljana}}</ref>. Sprožil jo je nenaden zlom [[Newyorška borza|Newyorške borze]] [[29. oktober|29. oktobra]] [[1929]] (t. i. »[[črni torek]]«), ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]].
<br />
 
To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa [[mesto|mesta]], odvisna od težke industrije, in [[kmetijstvo|kmetijska]] območja zaradi padca cen. V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je depresija sovpadala s serijo peščenih viharjev, t. i. »[[Dust Bowl]]«, ki so dodatno prizadeli kmetijstvo osrednjega dela države. Obseg mednarodne trgovine se je zmanjšal za polovico do dve tretjini, prav tako pa tudi osebni dohodki, prihodki od [[davek|davkov]], cene in dobički.
 
Za pomoč lastnemu gospodarstvu je večina držav sprejela ublažitvene ukrepe. Stanje je sprožilo tudi politične spremembe v nekaterih državah in ponekod so se ljudje obrnili k [[nacionalizem|nacionalističnim]] [[demagogija|demagogom]]. V [[Weimarska republika|Weimarski republiki]], ki jo je kriza zelo prizadela, saj so usahnila ameriška posojila za obnovitev gospodarstva, je bil to čas vzpona [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], ki je na koncu pripeljal do [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]].
 
==Epilog Prve svetovne vojne==
 
===Zlata dvajseta v ZDA===
[[Prva svetovna vojna]] je bila mejnik v svetovni zgodovini, saj je prizadela Evropo, ki je bila do izbruha vojne gospodarsko najmočnejša celina na svetu. ZDA, ki so se bojevale na tujih tleh so iz vojne izšle kot največja zmagovalka, saj je Evropa za sanacijo škode potrebovala neizmerne količine industrijskega blaga ter hrane, ki je sama ni bila sposobna pridelati. ZDA so tako prvič v zgodovili prevzele vlogo največje gospodarske in politične sile na svetu. Pred vojno so namreč ZDA najemale kredite pri evropskih bankah, s prodajo orožja in materiala antantnim silam med vojno ter posojanjem denarja in prodajo blaga izčrpani Evropi za sanacijo vojne škode, pa se je situacija obrnila<ref>{{navedi knjigo |author={{aut|Prunk, J.}} |coauthors= |title=Racionalistična civilizacija|year=2008 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}</ref>. Po vojni so ZDA svoj položaj izrabile za prevzem politične in gospodarske premoči. [[Ameriški dolar]] je prvič v zgodovini postal svetovna [[valuta]], finančni center pa se je iz Londona preselil na newyorški [[Wall Street]]<ref>{{navedi knjigo |author={{aut|Baselli, G.}} |coauthors=et al |title=Veliki atlas svetovne zgodovine|year=1999 |publisher=DZS|location=Ljubljana}}</ref>.
 
===Evropska kriza===
Medtem, ko so se ZDA vzpenjale na vrh politične in gospodarske moči je Evropa v letih po Prvi svetovni vojni doživljala čas politične in gospodarske krize. Nemčija, ki so ji zmagovalke po vojni naložile velike reparacije, se nikakor ni mogla gospodarsko pobrati, Združeno kraljestvo pa se je soočalo z izgubo tržišč ter z začetki osamosvojitvenih teženj njenih [[kolonija|kolonij]] in [[dominion|dominionov]]<ref>{{navedi knjigo |author={{aut|Krušič, M.}} |coauthors=et al |title=Sodobna zgodovina|year=1983 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}</ref>. Evropa se je tako soočala z veliko brezposelnostjo, socialnimi stiskami, političnimi pretresi in družbenimi nemiri, ki so vodili v porast skrajnih političnih gibanj.
 
==Začetek krize==
Kriza se je začela z [[recesija|recesijo]], ki je sledila veliki gospodarski rasti ZDA v letih po Prvi svetovni vojni. Velika zadolževanja podjetij in posameznikov so v ZDA izzvala nelikvidnost [[banka|bank]], ki so v poznih dvajsetih letih začele propadati, posledično pa so s tem začela propadati tudi nekatera podjetja. Gospodarska rast se je ustavila, nato pa je leta 1929 kriza zavladala tudi na borznih trgih.
Kriza se je začela v oktobru leta 1929, ko so na Newyorški borzi začele naglo padati vrednosti delnic, kar je sprožilo splošen preplah v finančnih krogih. Prvič so cene vrednostnih papirjev padle 21. oktobra 1929<ref>{{navedi knjigo |author={{aut|Steilberg, A.}} |coauthors={{aut|Fleming, T.}} |title=Chronik handbuch Amerika|year=1998 |publisher=Chronik Verlag|location=München}}</ref>, ko pa je zavladala panika, sta sledila dva večja padca, ki sta se zgodila 24. in 29, oktobra 1929<ref>{{navedi knjigo |author={{aut|Garraty, J. A.}} |coauthors=|title=The American nation; A history of United States|year=1998 |publisher=Longman|location=New York}}</ref>.
 
==Reference==
{{refsez}}
 
[[Kategorija:Gospodarska zgodovina 1930. let]]
71

urejanj