Portugalski imperij: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Radek (pogovor | prispevki)
Radek (pogovor | prispevki)
Vrstica 35:
Zlato, ki je prihajalo iz Gvineje, je postavilo Portugalsko med velesile tiste dobe, kar ji je odprlo možnost kulturnih in ekonomskih stikov celo z [[islam|muslimanskimi]] predstavniki, a je istočasno podžgalo nevoščljivost ostalih pirenejskih dežel. Leta 1469, ko sta se združili [[Aragonska krona|aragonska]] in [[kastiljska krona]] <ref>Kraljevini sta sicer ostali samostojni, vsaka s svojim parlamentom in svojimi zakoni, vendar je poroka med Ferdinandom I. Aragonskim in Izabelo Kastiljsko pomenila skupno mednarodno politiko in usklajevanje notranjih administracij.</ref>, je na mejah Portugalske zrasla nova politična enota, poznejša [[Španija]], ki je odločno stopila v konkurenco pri raziskavah in osvajanju atlantskih obal. Že leta 1492 je [[Krištof Kolumb|Kolumb]] z odkritjem Amerike dokazal odločno voljo Španije, da se postavi po robu portugalskemu osvajanju.
[[Slika:Treatytordesillas.gif|250px|right|thumb|Razmejitev vplivnih območij, rumeno papeževa odločitev, modro poznejši dogovor]]
Po odkritju nove celine je postalo nujno, da pomorski velesili določita medsebojna področja dejavnosti. Kot je bilo tedaj v navadi, je prevzel odgovornost za odločitev [[papež]]. [[Papež Aleksander VI.]], Španec po rodu, je z bulo ''Inter Caetera'' odredil, da poteka razmejitev kompetenc po [[poldnevnik]]u, ki poteka 100 lig (593 km) zahodno od Zelenortskih otokov, skrajne portugalske posesti. Ta linija je bila približno enako oddaljena, na drugi strani, od [[Kuba|Kube]] in [[Hispaniola|Hispaniole]], ki ju je odkril Kolumb, torej nekako na pol poti med portugalskimi in španskimi posestmi ([[pogodba iz Tordesillasa]] 1494). Čeprav je odločitev izgledala zelo ''salomonsko'', je v resnici preprečevala vsako nadaljnonadaljnje raziskovanje s strani Portugalcev, saj bi odkrivanje novih ozemelj šlo samo v korist Španije: medtem ko se je Španija lahko nemoteno širila proti zahodu, so portugalski raziskovalci lahko pridobivali le Atlantski ocean, ki so ga že dodobra prepluli. Portugalski kralj je zato začel direktne pogovore s kraljem [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinandom]] in kraljico [[Izabela Kastiljska|Izabelo]] ter dosegel, da se je meja prenesla od 100 na 370 lig zahodno od Zelenortskih otokov. Dogovor je potrdil tudi [[papež Julij II.]] leta 1506. <ref> Marchant, L. R.: ''The Papal Line of Demarcation and Its Impact in the Eastern Hemisphere on the Political Division of Australia, 1479–1829'', Greenwood, Western Australia 2008, ISBN 978-1-74126-423-4</ref>.
Pri določanju razmejitve je igralo pomembno vlogo prepričanje, da sta Kuba in Hispaniola že del [[Indija|Indije]], zato bi po mnenju tedanjih [[kartograf]]ov meja, v nadaljevanju onstran tečajev, vplivala tudi na portugalska posestva na drugi strani zemeljske oble. Ko je pa leta 1522 Portugalec [[Ferdinand Magellan]] objadral svet, je bila dokazana neobstojnost mnogih dotedanjih prepričanj in tudi problem razmejitve med dvema pomorskima velesilama je zadobil nove aspekte. <ref>McAlister, L.: ''Spain and Portugal in the New World, 1492–1700'', University of Minnesota Press 1984, ISBN 0-8166-1216-</ref> Razmejitev je bila dokončno preklicana z [[Madridska pogodba (1750)|Madridsko pogodbo]] leta 1750.