Hrvaška: Razlika med redakcijama

odstranjenih 305 zlogov ,  pred 2 mesecema
brez povzetka urejanja
m (sklici)
Gričevnati severni deli [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškega Zagorja]] in ravnice [[Slavonija|Slavonije]] na vzhodu, ki je del [[Panonska nižina|Panonske nižine]], so prepredeni z večjimi rekami, kot so [[Donava]], [[Drava]], [[Kolpa]] in [[Sava]]. Donava, druga najdaljša evropska reka, teče skozi mesto [[Vukovar]] na skrajnem vzhodu in predstavlja mejo s Srbijo. Osrednja in južna območja ob jadranski obali sestavljajo nižja gorovja in gozdnata višavja.
 
Kraška območja sestavljajo približno polovico Hrvaške in so zlasti prevladujoča na območju [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]].<ref>{{cite web|url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |title=Raširenost krša u Hrvatskoj |trans-title=Presence of Karst in Croatia |language=hr |publisher=Croatian Geographic Society |date=18.12.2006 |author=Mate Matas |accessdate=18.10.2011 |work=geografija.hr |archivedate=8.8.2012 |deadurl=yes |archiveurl=https://www.webcitation.org/69lbXToZS?url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |df=dmy }}</ref> Na tem območju je tudi precej [[Kraška jama|kraških podzemnih jam]], izmed katerih je 49 globljih od 250 m, 14 od njih globljih od 500 m in 3 globlje od 1000 m. Najbolj znana hrvaška jezera so [[Plitvička jezera]], sistem 16 jezer s slapovi, ki jezera povezujejo preko pregrad iz dolomita in apnenca. Jezera so znana po svoji značilnih barvah, ki se raztezajo od turkizne do globoko zelene, sive ali modre.<ref name="BBC-Plitvice">{{cite web|publisher=BBC |url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |title=The best national parks of Europe |date=28.6.2011 |accessdate=11.10.2011 |archivedate=4.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69fOQEt30?url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |df=dmy }}</ref>
 
Naravni viri, ki so na voljo v količinah, primernih za gospodarsko izkoriščanje, vključujejo [[Nafta|nafto]], [[premog]], [[boksit]], manj kvalitetno [[železo]]vo rudo, [[kalcij]], apno, naravni asfalt, siliko, glino, sol in [[hidroenergija|hidroenergijo]].<ref name="cia2017"/>
Predsednik republike ({{lang-hr|predsjednik Republike}}) vodi državo ter je voljen neposredno za petletno obdobje; po ustavi je lahko izvoljen največ dvakrat. Poleg vrhovnega poveljstva hrvaških oboroženih sil ima na podlagi soglasja parlamenta proceduralno vlogo imenovanja predsednika vlade ter ima nekaj vpliva na državno zunanjo politiko.<ref name="VRH-PoliticalStructure"/> Na tem položaju je trenutno [[Zoran Milanović]].
 
Hrvaško vlado vodi predsednik vlade, ki ima štiri namestnike ter šestnajst ministrov, ki bdijo vsak nad svojim področjem.<ref name="Govt-Ministers">{{cite web|publisher=Government of Croatia|url=http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|title=Members of the Government|accessdate=14.10. 2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130604052735/http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|archivedate=4.6.2013|df=dmy-all}}</ref> Kot izvršna veja oblasti je vlada pristojna za predlaganje zakonodaje in proračuna, izvrševanje zakonov ter vodenje zunanje in notranje politike države. Sedež vlade je v [[Banski dvori|Banskih dvorih]] v Zagrebu.<ref name="VRH-PoliticalStructure" /> Hrvaško vlado trenutno vodi {{Wikidata|p6}}.
 
Enodomni parlament (''{{lang|hr|Sabor}}'') nosi zakonodajno vlogo. Drugi dom parlamenta, Dom županij (''Županijski dom''), ki je bil vzpostavljen leta 1993, so opustili leta 2001. Predstavniki v Saboru, katerih število se giblje med 100 in 160, so voljeni za štiriletno obdobje. Seje Sabora potekajo med 15. januarjem in 15. julijem ter 15. septembrom in 15. decembrom.<ref name="Sabor-about">{{cite web|publisher=Sabor|url= http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|title=About the Parliament|accessdate=14.10.2011}}</ref> Dve najmočnejši stranki sta [[HDZ]] (Hrvatska demokratska zajednica) in [[SDP]] (Socijaldemokratska partija Hrvatske)<ref name="Sabor-MPs">{{cite web|publisher=Sabor|title= Members of the 6th Parliament|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|accessdate=14.10.2011}}</ref>
=== Mednarodni odnosi ===
[[File:Treaty of Rome anniversary group photograph 2017-03-25 03.jpg|thumb|Skupinska fotografija voditeljev vlad [[Evropska unija|Evropske unije]] ob 60. letnici Rimskega sporazuma; Rim, Italija]]
Hrvaška ima vzpostavljene diplomatske odnose s 194 državami.<ref name="HMZZ">{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/vanjska-politika/bilateralni-odnosi/datumi-priznanja/ |title=Bilatelarni odnosi/Datumi uspostave diplomatskih odnosa |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> Glede na stanje leta 2019 Hrvaška vzdržuje mrežo preko 54 veleposlaništev, 28 konzulatov in osem stalnih diplomatskih misij. Poleg tega je na Hrvaškem 52 tujih veleposlaništev in 69 konzulatov,<ref>{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/predstavnistva/veleposlanstva-stranih-drzava-u-rh/ |title=Veleposlanstva stranih država u RH |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> skupaj s pisarnami mednarodnih organizacij, kot so [[Evropska banka za obnovo in razvoj|Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)]], Mednarodna organizacija za migracije, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetovna banka, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO), Mednarodni tribunal za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije ([[ICTY]]), Visoki komisar Združenih narodov za begunce in [[UNICEF]].<ref name="MVP-foreign-missions">{{cite web|publisher=[[Ministry of Foreign Affairs and European Integration (Croatia)]]|url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|title=Diplomatic Missions and Consular Offices to Croatia|accessdate=24.9.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928000722/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|archivedate=28.9.2011|df=dmy-all}}</ref>
[[File:Podizanje NATO zastave 070409 pano 1.jpg|thumb|right|Svečanost ob dvigu zastave NATO ob pristopu Hrvaške k zvezi NATO leta 2009]]
Od leta 2003 dalje se je hrvaška zunanja politika osredotočala na strateški cilj pridružitve Evropski uniji.<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL">{{cite news|work=[[Nacional (weekly)|Nacional]] |url=http://arhiva.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |issue=517 |language=hr |title=Mesićeva podrška UN-u blokira ulazak Hrvatske u NATO |trans-title=Mesić's support to the UN blocks Croatian NATO accession |date=17.10.2005 |author=Eduard Šoštarić |accessdate=24.9.2011 |archivedate=30.6.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/68ocR483H?url=http://www.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |df=dmy }}</ref><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic">{{cite web|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|title=Izvješća o aktivnostima saborskih dužnosnika – rujan 2005: Odbor za parlamentarnu suradnju i odnose s javnošću Skupštine Zapadnoeuropske unije posjetio Hrvatski sabor|trans-title=Report on activities of Parliament officials – September 2005: Western European Union parliamentary cooperation and public relations committee visits Croatian Parliament|language=hr|date=26.9.2005|accessdate=24.9.2011}}</ref> 9. decembra 2011 je Hrvaška zaključila pridružitvena pogajanja in z Evropsko unijo podpisala pristopno izjavo.<ref name="EU-Negotiations-Completed">{{cite web|url=http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/824&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en|title=EU closes accession negotiations with Croatia|date=30.6.2011|publisher=[[European Commission]]|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="EU-Accession-Treaty">{{cite web|publisher=[[European Union]]|url=http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|title=Croatia signs EU accession treaty|date=9.12.2011|accessdate=12.12.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120123185048/http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|archivedate=23.1.2012|df=dmy-all}}</ref> Z dejanskim vstopom v EU 1. julija 2013 je Hrvaška zaključila proces, ki se je začel leta 2001.<ref name="NYTimes-Croatia-EU-2013">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2011/06/11/world/europe/11iht-croatia11.html|title=Croatia Given Conditional Approval to Join E.U. in 2013|date=10.6.2011|author=Stephen Castle|accessdate=24.9.2011}}</ref> Ponavljajoči se oviri med pridružitvenimi pogajanji sta bili hrvaško nesodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije in slovensko zaustavljanje pogajanj zaradi nerešenih mejnih vprašanj.<ref>{{cite news|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4337777.stm|title=EU stalls over talks with Croatia|date=10.3.2005|accessdate=22.12.2011}}</ref><ref>{{cite news|publisher=BBC News|title=Slovenia unblocks Croatian EU bid|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8250441.stm|date=11.9.2009|accessdate=22.12.2011}}</ref> Zadnje naj bi rešili z arbitražnim sporazumom, podpisanim leta 2009,<ref name="NYTimes-Croatia-Slovenia-Arbitration">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2010/06/07/world/europe/07iht-slovenia.html|title=Slovenians Seem to Favor Arbitration in Border Dispute With Croatia|date=6.6.2010|agency=[[Reuters]]|accessdate=24.9.2011}}</ref> toda zaradi dogodkov med arbitražo Hrvaška ne priznava rezultatov. V začetku leta 2019 je stanje tako, da ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja z vsemi državami z ozemlja bivše Jugoslavije, na katere meji (Slovenija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora).<ref name="Border issues">{{cite news|publisher=www.total-croatia-news.com|url=https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|title=Overview of Croatia’s Border Disputes with BiH, Montenegro, Serbia, Slovenia, Liberland|date=22.1.2017|accessdate=1.1.2019}}</ref>
 
Drug hrvaški strateški cilj za to obdobje je bil članstvo v [[NATO]].<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL"/><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic"/> Hrvaška se je leta 2000 vključila v Partnerstvo za mir, leta 2008 je bila povabljena v NATO, ki se mu je formalno pridružila 1. aprila 2009.<ref name="NYTimes-Bush-Zagreb">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/04/05/world/europe/05cnd-prexy.html|title=Bush Champions Expansive Mission for NATO|date=5.4.2008|author=Steven Lee Myers|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="BBC-Croatia-NATO">{{cite news|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7977332.stm|title=Nato welcomes Albania and Croatia|date=1.4.2009|accessdate=24.9.2011}}</ref> Hrvaška je v letih 2008–2009 bila tudi nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, kar je v letu 2008 vključevalo tudi predsedstvo.<ref name="MVPEI-UNSC-2008-2009">{{cite web|publisher=Ministry of Foreign Affairs and European Integration (Croatia)|url=http://www.mvpei.hr/mvp.asp?pcpid=2531|title=Membership of the Republic of Croatia in the UN Security Council 2008–2009|accessdate=24.9.2011}}{{dead link|date=januar 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Hrvaška se trenutno pripravlja za vstop v [[schengensko območje]], kjer je problematična zlasti dolga meja z BiH.<ref>{{cite news|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/karamarko-granicni-nadzor-prema-eu-ukidamo-2015-clanak-248519|title=Karamarko: Granični nadzor prema EU ukidamo 2015.|trans-title=Karamarko: Border control towards the EU shall be abolished in 2015|language=hr|author=Stojan de Prato|date=4.2. 2011|newspaper=Večernji list|accessdate=2.7.2011}}</ref>
| caption3 = Raketna topnjača Kralj Petar Krešimir IV hrvaške vojne mornarice
}}
Po zaključku t.i. ''domovinske vojne'' med letoma 1991–95 so se obseg in izdatki za hrvaške oborožene sile ves čas zmanjševali. Tako je bila potrošnja leta 2005 2,39 % BDP,<ref name="CIA">{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|title=World Factbook|accessdate=9.11.2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]}}</ref> leta 2017 pa le še 1,32 % BDP,<ref name="noj_izdatki">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |title=Croatia to Further Increase Defence Budget |accessdate=23.2.2019 |date=17.2.2018 |format= |work=[[HINA]]}}</ref> kar je znatno manj kot rekordna stopnja 11,1 % BDP leta 1994.<ref name="sipri">{{cite web|url=http://milexdata.sipri.org/ |title=SIPRI Military Expenditure Database |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]] |accessdate=9.11.2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328072123/http://milexdata.sipri.org/ |archivedate=28.3.2010 }}</ref> Številčna popolnjenost je tradicionalno temeljila na naborniškem sistemu, so pa hrvaške oborožene sile pred pridružitvijo zvezi NATO izvedle številne reforme, ki so se osredotočale na zmanjševanje kadra, prestrukturiranje sestave in profesionalizacijo. Leta 2016 je bilo v oboroženih silah 15.977 zaposlenih. Številka zajema 14.474 vojaških oseb, od tega 1539 ali 10,63 % žensk, in 1503 državnih uslužbencev in nameščencev, od tega 537 ali 35,73 % žensk, s čemer se nadaljuje rast deleža žensk v vseh kategorijah vojaškega in drugega osebja hrvaških oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url= http://www.osrh.hr/#rubData/HTML/HR/O%20NAMA/OP%C4%86ENITO/20170302_Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016/Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016._HR.htm|title=Osoblje u OS RH 2001.-2016. |accessdate=28.2.2019 |date= |format= |work=Oružane snage Republike Hrvatske }}</ref>
 
Obvezno služenje vojaškega roka je bilo ukinjeno januarja 2008.<ref name="cia2017" /> Dotlej je bil za moške nad 18 let obvezen šestmesečni vojaški rok, ki je že skrajšan s prejšnjih devet mesecev do leta 2001. Alternativa je bila osemmesečno civilno služenje roka.<ref name="vojnirokkraci">{{cite news|url=http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|title=Vojni rok u Hrvatskoj kraći, nego drugdje u Europi i NATO-u|author=Milan Jelovac|date=23.1.2001|newspaper=Vjesnik|language=hr|accessdate=9.9.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120127065234/http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|archive-date=27.1.2012|dead-url=yes|df=dmy-all}}</ref>
</div>
Po klasifikaciji Združenih narodov Hrvaška sodi med visokodohodkovna gospodarstva.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/development/desa/dpad/wp-content/uploads/sites/45/publication/2017wesp_full_en.pdf|title=World Economic Situation and Prospects 2017|page=156|publisher=United Nations|year=2017|accessdate=25.9.2017}}</ref> [[Mednarodni denarni sklad]] hrvaški nominalni [[BDP]] za leto 2017 ocenjuje na 53,5 milijarde USD ali 12.863 USD na prebivalca, medtem ko je po pariteti kupne moči BDP ocenjen na 100 milijard USD oziroma 24.095 USD na prebivalca.<ref name=WEO2017>{{cite web|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=62&pr.y=12&sy=2015&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|accessdate=25.4.2017 |title=World Economic Outlook Database, April 2017 – Croatia|work=International Monetary Fund}}</ref> Po podatkih [[Eurostat]]-a je hrvaški ocenjeni BDP na prebivalca po pariteti kupne moči za leto 2012 znašal 61 % povprečja EU,<ref name="Eurostat-GDPPC">{{cite web|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|title=GDP per capita in PPS|publisher=[[Eurostat]]|accessdate=13.12.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625234316/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|archivedate=25.6.2013|df=dmy-all}}</ref> leta 2018 pa 62 % povprečja EU; za primerjavo: slovenski BDP na prebivalca po pariteti kupne moči je v letu 2018 znašal 85 % povprečja EU.<ref>{{navedi splet |url= https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|title=
GDP per capita in PPS /Code: tec00114 |accessdate=31.1.2019 |date=1.6.2018 |format= |work=EUROSTAT }}</ref>
[[File:Istria3.JPG|thumb|Vinogradi v [[Istra|Istri]]; praktično po vseh regijah Hrvaške pridelujejo vino.]]
[[File:Bol na Bracu - Zlatni rat.jpg|thumb|upright=1.0|Plaža [[Zlatni Rat]] na otoku [[Brač]] je ena najbolj turistično obiskanih točk na Hrvaškem.]]
[[Slika:2018-12-Adventni Zagreb (77).jpg|thumb|right|Božični sejem v Zagrebu]]
V hrvaškem storitvenem sektorju je močno prisoten [[turizem]], ki k BDP prispeva okoli 20 %. V letu 2017 je ocenjen prihodek v višini 9,5 milijarde evrov.<ref>{{cite web|url=http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|title=Prihodi u 2017. najbolje pokazuju napredak hrvatskog turizma|trans-title=Revenue in 2017 show best Croatian tourism's progress|work=hr.n1info.com|publisher=[[N1 (television)|N1]]|language=hr|date=30.3.2018|accessdate=22.4.2018|df=dmy-all}}</ref> Njegovi pozitivni učinki se čutijo v celotnem hrvaškem gospodarstvu v smislu višjih prihodkov v maloprodaji, prehrambeni industriji ter sezonskih zaposlitev. Pomen industrije je zlasti v izvozu, saj znatno prispeva k zmanjševanju zunanjega trgovinskega primanjkljaja države.<ref>{{cite news|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|archivedate=14.6.2012|deadurl=yes|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYhbBry?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|language=hr|title=Iako čini gotovo petinu BDP-a, i dalje niskoprofitabilna grana domaće privrede|trans-title=Even though it comprises nearly a fifth of the GDP, it is still a low-profit branch of the national economy|author1=Tomislav Pili|author2=Davor Verković|date=1.10.2011|accessdate=20.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Od zaključka hrvaške vojne za neodvisnost je število turistov nenehno raslo in doseglo petkratnik medvojnega obiska, tj. 14 milijonov turistov letno.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=412}} Najštevilčnejši so turisti iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije, Poljske, Češke in Slovaške, Velike Britanije in same Hrvaške. Leta 2015 je bila povprečna doba bivanja 5 dni.<ref name="turizem2017">{{navedi splet |url=https://mint.gov.hr/UserDocsImages//AA_2018_c-dokumenti//180608_HTZTUBENG_2017.PDF |title=Croatia-TOURISM IN FIGURES 2017 |accessdate=10.2.2019 |date= |format=pdf |work=Republic of Croatia, Ministry of Tourism}}</ref>
 
Glavnina turistične industrije je zgoščena ob obali Jadranskega morja. Opatija je bila prvo turistično letovišče; turizem se je začel razvijati sredi 19. stoletja, do 1890-ih pa je že postala eno najbolj prepoznavnih zdravilnih letovišč v Evropi.<ref>{{cite web|publisher=Opatija Tourist Board|url=http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|title=History of Opatija|accessdate=21.10.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120429102936/http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|archivedate=29.4.2012|df=dmy-all}}</ref> Kasneje se je na otokih in ob obali razvilo še več različnih letovišč, ki so nudila storitve tako za množični turizem kot za različne nišne trge. Eden najrazvitejših izmed teh je navtični turizem, saj so na voljo številne [[Marina (pristanišče)|marine]] z več kot 16.000 privezi;<ref name="marine">{{navedi splet |url=https://croatia.hr/en-GB/experiences/nautical |title=Nautical-Full of islands to discover |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Croatia Tourism Board }}</ref> Kulturni turizem gradi na privlačnosti obalnih srednjeveških mest in z množico poletnih kulturnih prireditev privablja množice turistov. Deskarji obiskujejo [[Bol na Braču]] in [[Viganj]] na [[Pelješac|Pelješcu]]. V notranjosti se razvijajo kmečki turizem, gorska letovišča in zdraviliški turizem. Pomembnejša turistična destinacija je tudi glavno mesto Zagreb, ki se že kosa z obalnimi letovišči. [[Božič]]ni sejem v Zagrebu je bil že večkrat prepoznan kot eden najatraktivnejših v Evropi.<ref>{{cite web|publisher=[[Croatian National Tourist Board]]|url=http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|title=Activities and attractions|accessdate=21.10.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.europeanbestdestinations.com/christmas-markets/zagreb/ |title=CHRISTMAS MARKET IN ZAGREB |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Europpean Best Destinations }}</ref>
 
Hrvaško morje je precej neonesnaženo, kar se izkazuje skozi številne naravne rezervate in 116 plaž z [[modra zastava|modro zastavo]].<ref>{{cite web|url=http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|title=Croatia|accessdate=21.10.2011|publisher=[[Foundation for Environmental Education]]|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111202124844/http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|archivedate=2 December 2011|df=dmy-all}}</ref> Po številu turistov se Hrvaška uvršča med 20 najbolj obiskanih držav na svetu.<ref name="UNWTO2018">{{cite web|url=https://www.e-unwto.org/doi/pdf/10.18111/9789284419876|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=2018|accessdate=12.2.2019|}}</ref>
[[File:Adriatic_Sea_islands.jpg|thumb|center|Hrvaška ima preko 1000 otokov.|alt=|720x720_pik]]
 
| caption2 = Shema hrvaških avtocest
}}
Glavnina zadnjih hrvaških vlaganj v razvoj infrastrukture je bila osredotočena v izgradnjo [[Avtoceste na Hrvaškem|avtocest]], ki so bile večinoma zgrajene v poznih 1990-ih in v začetku 2000-ih. Tako je leta 2019 na Hrvaškem uporabnikom na voljo 1313,8 kilometrov avtocest in hitrih cest, ki povezujejo Zagreb z vsemi deli države in se širše vključujejo v štiri panevropske cestne koridorje.<ref name="avto">{{navedi splet |url=http://www.huka.hr/en/motorways-network |title=Motorways network |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=Croatian Association of Toll Motorways Concessionaires - HUKA }}</ref><ref name="Helsinki-1997">{{cite journal|publisher=[[University of Rijeka|University of Rijeka, Faculty of Maritime Studies]]|url =http://hrcak.srce.hr/file/6570|title=The integration of the Republic of Croatia into the Pan-European transport corridor network|author=Tanja Poletan Jugović|journal=Pomorstvo|volume=20|issue=1|pages=49–65|date=11.4.2006|accessdate=14.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2007">{{cite news|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_07_77_2443.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on classification of public roads as motorways|date=25.7.2007|accessdate=18.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2009">{{cite news|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_01_13_296.html|title=Odluka o izmjenama i dopunama odluke o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on amendments and additions to the Decision on classification of public roads as motorways|date=30.1.2009|accessdate=18.10.2010}}</ref> Najbolj prometni sta avtocesti A1 med Zagrebom in Splitom in A3 od Zagreba proti Beogradu.<ref name="HC-promet">{{cite web|publisher=[[Hrvatske ceste]] |url=http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195254/http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |dead-url=yes |archive-date=21.2.2011 |title=Traffic counting on the roadways of Croatia in 2009 – digest |format=PDF |accessdate=1.5.2010 }}</ref> Hrvaške avtoceste so bile večkrat prepoznane kot ene najvarnejših v Evropi.<ref>{{cite web|url=http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|title=EuroTest|publisher=Eurotestmobility.com|accessdate=3 January 2009|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010646/http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|archivedate=30 April 2011|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|title=Brinje Tunnel Best European Tunnel|publisher=Javno.com|accessdate=3 January 2009|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115220041/http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|archivedate=15 January 2009|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu|title=Hrvatska cestovna infrastruktura među najboljima u svijetu |accessdate=12.2.2019 |date=6.6.2018 |format= |work=Hrvatske autoceste d.o.o. }}</ref> Široko razprostranjena mreža državnih cest služi kot povezovalne poti do avtocest in hkrati povezuje tudi glavna naselja v državi.
 
Po ozemlju Hrvaške poteka 2722 kilometrov železniških prog, od katerih je 984 kilometrov elektrificiranih in 254 kilometrov dvotirnih.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=346}} Najpomembnejše so tiste na panevropskih koridorjih Vb in X, ki povezujejo [[Reka, Hrvaška|Reko]] z [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beograd]]om, pri čemer obe potekata preko Zagreba.<ref name="Helsinki-1997"/> Vse storitve na omrežju opravljajo Hrvatske željeznice (HŽ).<ref>{{cite news|newspaper=Vjesnik|title=Skuplje korištenje pruga uništava HŽ|trans-title=More Expensive Railway Fees Ruin Croatian Railways|language=hr|date=10.5.2011|author=Tomislav Pili|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|archivedate=14.6.2012|deadurl=yes|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYpf0Jp?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|accessdate=26.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Posebnost železniške proge do Pulja v Istri je, da je z ostalim omrežjem na Hrvaškem povezana le preko slovenskega ozemlja, zaenkrat brez kratkoročnih načrtov o neposredni povezavi, za katero bi bilo potrebno izvrtati predor pod [[Učka|Učko]].<ref>{{navedi splet |url= http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|title= Željeznice u Istri|accessdate=19.3.2019 |date=2008 |format= |work=Leksikografski zavod MIROSLAV KRLEŽA}} </ref> Eden večjih načrtovanih projektov je nova, t. i. "nižinska proga" na relaciji Reka–Zagreb z nizkim naklonom za povečanje prepustnosti obstoječe povezave (podobno kot slovenska povezava [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]), ki pristanišču Reka služi že od 19. stoletja.<ref name="nizinska_proga">{{navedi splet |url=https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/koliko-je-vec-stara-zeljeznicka-pruga-rijeka-karlovac-1873-69368/ |title=Koliko je već stara željeznička pruga Rijeka–Karlovac? – 1873. |accessdate=19.3.2019 |date=22.11.2013 |format= |work=www.dnevno.hr }}</ref> Izgradnja je načrtovana do leta 2030, en krak pa naj bi sicer povezal tudi istrsko progo.<ref>{{navedi splet |url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|title= Nizinska pruga|accessdate=19.3.2019 |date= |format= |work=RH Mistarstvo mora, prometa i infrastrukture) }}</ref>
 
Mednarodna letališča so v [[Letališče Dubrovnik|Dubrovniku]], [[Letališče Osijek|Osijeku]], [[Letališče Pulj|Puli]], [[Letališče Rijeka|Reki]], [[Letališče Split|Splitu]], [[Letališče Zadar|Zadru]] in [[Letališče Zagreb|Zagrebu]].<ref name="MMPI-Airports">{{cite web|publisher=[[Ministry of the Sea, Transport and Infrastructure (Croatia)]]|url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|title=Air transport|accessdate=10.10.2011}}</ref> Največje in najprometnejše letališče je [[Letališče Franjo Tuđman|Letališče Franja Tuđmana v Zagrebu]].<ref>{{cite web|url=https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5+sjednica+Vlade//5+-+8.pdf|title=Wayback Machine|date=5.3.2016|publisher=|accessdate=30.3.2018|deadurl=bot: unknown|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305092336/https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5%20sjednica%20Vlade//5%20-%208.pdf|archivedate=5.3.2016|df=dmy-all}}</ref> Hrvaška ustreza varnostnim mednarodnim standardom organizacije [[IATA]], ameriška Zvezna organizacija za letalstvo ([[FAA]]) pa jo uvršča v kategorijo 1.<ref>{{cite web|url=http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|title=FAA Raises Safety Rating for Croatia|publisher=[[Federal Aviation Administration]]|date=26.1.2011|accessdate=27.1.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626094211/http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|archive-date=26.6.2013|dead-url=yes|df=dmy-all}}</ref>
 
Najprometnejše tovorno pristanišče na Hrvaškem je Reka (Rijeka), največ potnikov pa potuje skozi pristanišči Split in Zadar.<ref name="WB-Rijeka">{{cite web|publisher=World Bank|language= hr|title=Riječka luka –jadranski "prolaz" prema Europi|trans-title=The Port of Rijeka – Adriatic "gateway" to Europe|date=3.3.2006|accessdate=13.10.2011| url= http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0}}</ref><ref name="MMPI-RL-plan">{{cite web|publisher=Ministry of the Sea, Transport and Infrastructure (Croatia)|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|title=Luke|trans-title=Ports|language=hr|accessdate=24.8.2011}}</ref> Poleg tega množica manjših pristanišč omogoča trajektni promet, ki služi večinoma povezavam med otoki in celino, nekateri pa tudi mednarodnemu prometu, zlasti z južno Italijo.<ref name="AOLPP-Rijeka">{{cite web|publisher=Agencija za obalni linijski pomorski promet|url=http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|language=hr|title=Plovidbeni red za 2011. godinu|trans-title=Sailing Schedule for Year 2011|accessdate=27.8.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715203314/http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|archivedate=15.7.2011|df=dmy-all}}</ref> Največje rečno pristanišče je [[Vukovar]] ob [[Donava|Donavi]], ki predstavlja tudi državno izhodišče za panevropski koridor št. VII.<ref name="Helsinki-1997"/><ref name="MMPI-River-Navigation">{{cite web|publisher=Ministry of the Sea, Transport and Infrastructure (Croatia)|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=890|title=Plovni putovi|trans-title=Navigable routes|language=hr|accessdate=10.9.2011}}</ref>
 
Po hrvaškem ozemlju poteka 631 km [[naftovod]]ov, ki pristanišče Reka povezujejo z [[rafinerija]]ma v Reki in Sisku, ter še ostali tranzitni naftovodi. Sistem ima zmogljivost več kot 20 milijonov ton letno.<ref name="JANAF-system">{{cite web|publisher=[[Jadranski naftovod]]|url=https://janaf.hr/sustav-janafa/naftovodni-sustav|title=The JANAF system|accessdate=12.2.2019}}</ref> Sistem za distribucijo [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] sestavlja 2113 km glavnih in regionalnih [[plinovod]]ov ter več kot 300 pripadajočih objektov, ki povezujejo vrtine, centralno skladišče [[Okoli]], 27 večjih končnih odjemalcev in 37 distribucijskih sistemov.<ref name="Plinacro-system">{{cite web|publisher=[[Plinacro]]|url=http://www.plinacro.hr/default.aspx?id=264|title=Transportni sustav|trans-title=Transport system|language=hr|accessdate=8.10.2011}}</ref>
=== Splošno ===
[[File:Trakošćan 2007.JPG|thumb|upright=1.0|[[Dvorec Trakoščan]] je ena najbolje ohranjenih zgodovinskih zgradb na Hrvaškem.<ref>{{cite web|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|archive-url=https://archive.today/20120804223840/http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|dead-url=yes|archive-date=4.10.2012|title=Trakošćan|language=hr|accessdate=27.10.2011}}</ref>]]
Zaradi svoje zemljepisne lege Hrvaška predstavlja mešanico štirih kultur. Kultura se je razvijala na stičišču vplivov zahodne in vzhodne – od [[Shizma|shizme]] med [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnim rimskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; prav tako pa tudi pod vplivom srednjeevropske in sredozemske kulture.<ref name="HTZ-History-Culture">{{cite web|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|title=Culture and History|accessdate=7.10.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016185426/http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|archivedate=16.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Najpomembnejše obdobje za narodno kulturno zgodovino je bilo v času [[Ilirsko gibanje|Ilirskega gibanja]], saj se je 19. stoletje izkazalo ključno za emancipacijo hrvaškega jezika in je prišlo do dotlej nevidenega razvoja na vseh področjih umetnosti in kulture ter pojava mnogih sedaj pomembnih zgodovinskih osebnosti.<ref name="CRIS-Stančić"/>
 
Za ohranjanje in razvoj naravne in kulturne dediščine je krovno zadolženo hrvaško Ministrstvo za kulturo. Nekatere dodatne aktivnosti se izvajajo tudi na ravni lokalne uprave.<ref name="MKult-Djelokrug">{{cite web|publisher=[[Ministry of Culture (Croatia)]]|url=http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=348|language=hr|title=Djelokrug|trans-title=Scope of authority|accessdate=7.10.2011}}</ref> [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]] vsebuje tudi deset vpisov s Hrvaške. Hrvaška je prav tako bogata z nesnovno kulturno dediščino; na UNESCO-v seznam svetovne dediščine je tako uvrščenih tudi 15 vpisov s Hrvaške, kar Hrvaško v svetovnem merilu uvršča na četrto mesto.<ref>{{cite web|url=https://ich.unesco.org/en/lists?text=&multinational=3&display1=countryIDs#tabs|title=Browse the Lists of Intangible Cultural Heritage and the Register of good safeguarding practices – intangible heritage |publisher=UNESCO – Culture Sector |website=ich.unesco.org}}</ref> Svetovno poznan hrvaški kulturni doprinos je [[kravata]], ki je nastala iz dodatka, ki so ga v francoski vojski v 17. stoletju nosili hrvaški naborniki.<ref name="NYT-tie">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1995/07/30/magazine/style-dressed-to-kill.html|title=STYLE; Dressed to Kill|author=Eric P. Nash|date=30.7.1995|accessdate=12.10.2011}}</ref><ref name="Huzjan">{{cite journal|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=43829|issn= 0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2008|volume=34|issue=34|pages=103–120|author=Vladimir Huzjan|title=Pokušaj otkrivanja nastanka i razvoja kravate kao riječi i odjevnoga predmeta|language=hr|trans-title=The origin and development of the tie (kravata) as a word and as a garment|accessdate=17.10.2011}}</ref>
 
Hrvaška se uvršča med države z visokim [[Indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]] (HDI – ''Human Development Index''), z visoko enakostjo tako za moške kot za ženske.<ref name="HDI">{{cite web |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2018_human_development_statistical_update.pdf |title=2018 Human Development Report |year=2018 |accessdate=14.9.2018 |publisher=United Nations Development Programme }}</ref> V državi se posveča skrb tudi osebam z gibalnimi motnjami.<ref name="EU-Disability">{{cite web|publisher=[[European Union]]|url=http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|title=Conference on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities in Croatia, with regard to the persons with intellectual disabilities|date=17.6.2009|accessdate=7.10.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130509002650/http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|archivedate=9.5.2013|df=dmy-all}}</ref> Priznavanje [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih zvez]] se je v zadnjih desetletjih izboljševalo ter se na koncu odrazilo v civilnih zvezah julija 2014, s katerimi so istospolnim parom zagotovljene enake pravice do dedovanja in davčnih olajšav kot [[Heteroseksualnost|heteroseksualnim]], omejena pa ostaja pravica do posvojitve.<ref>{{cite news|title=Croatia passes civil partnerships law|url=http://www.pinknews.co.uk/2014/07/15/croatia-passes-civil-partnerships-law/|accessdate=1.8.2014|publisher=PinkNews|date=15.7.2014}}</ref> Kljub vsemu je bilo na podlagi referenduma iz decembra 2013 v ustavo zapisano, da se izraz poroka nanaša izključno na zvezo moškega in ženske.<ref name="gay marriage reuters">{{cite web|url=http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|title=Croats set constitutional bar to same-sex marriage|last=Radosavljević|first=Zoran|date=1.12.2013|publisher=Reuters.com|accessdate=6.1.2014}}</ref> Svet Evrope je ob dogodkih, povezanih z vsakoletno komemoracijo žrtvam povojnega poboja beguncev pri Pliberku, leta 2018 izrazil tudi posebno zaskrbljenost ob pojavih "desnih ekstremistov in neofašistov na Hrvaškem."<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/hr/vije%C4%87e-europe-zabrinuto-stanjem-u-hrvatskoj/a-43789240 |title=Vijeće Europe zabrinuto stanjem u Hrvatskoj |accessdate=26.3.2019 |date=15.5.2018 |format= |work=[[Deutche Welle]] }}</ref>
 
Kot najpomembnejše sodobne posameznike lahko štejemo tri dobitnike [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]: [[Ivo Andrić]] za [[književnost]], [[Vladimir Prelog]] in [[Lavoslav Ružička]] za [[kemija|kemijo]].
=== Umetnost in literatura ===
[[File:de Gondola.jpg|thumb|upright|[[Ivan Gundulić]], najbolj znan hrvaški [[Barok|baročni]] pisec [[Pesništvo|poezije]]]]
[[Arhitektura]] v Hrvaški odraža vplive sosednjih narodov. Avstrijski in madžarski vpliv je viden na javnih mestih in zgradbah v severnih ter osrednjih regijah, ob obali in v Istri pa je viden beneški vpliv.<ref>{{cite book|title=A short history of Yugoslavia from early times to 1966|publisher=[[Cambridge University Press|CUP Archive]]|isbn=978-0-521-09531-0|author1=Stephen Clissold|author2=Henry Clifford Darby|url=https://books.google.com/books?id=_G43AAAAIAAJ|year=1968|pages=51–52|accessdate=30.11.2011}}</ref> Po umetnikih imenovani večji trgi, lepo negovani parki ter peš cone so značilnosti starejših mest, zlasti tistih, kjer so se uporabljala načela [[Baročna arhitektura|baročnega načrtovanja mest]]; primeri so [[Osijek]] ([[Tvrđa]]), [[Varaždin]] in [[Karlovac]].<ref name="Telegraph-Baroque">{{cite web|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/croatia/10124483/Varazdin-Croatias-little-Vienna.html|title=Varaždin: Croatia's 'little Vienna'|date=17.6.2013|last=MacGregor|first=Sandra|publisher=[[Telegraph Media Group]]|accessdate=4.9.2013}}</ref><ref name="JL-Karlovac-Baroque">{{cite news|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/najljepsi-gradovi-sjeverne-hrvatske---karlovac--ozalj--ogulin/877654/| title= Najljepši gradovi Sjeverne Hrvatske – Karlovac, Ozalj, Ogulin|trans-title=The Most Beautiful Cities of the Northern Croatia – Karlovac, Ozalj, Ogulin|language=hr|date=14.8.2010|accessdate=10.10.2011}}</ref> Sodobnejša arhitektura izkazuje vplive [[Art Nouveau]].<ref name="IPU-Art-Nouveau">{{cite journal|journal=Radovi Instituta za povijest umjetnosti|issn=0350-3437|publisher=Institute of Art History (Croatia)|format=PDF|language=hr|url=http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|author=Darja Radović Mahečić|title=Sekvenca secesije – arhitekt Lav Kalda|trans-title=Sequence of the Art Nouveau – Architect Lav Kalda|year=2006|volume=30|pages=241–264|accessdate=10.10.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721100230/http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|archivedate=21.7.2011|df=dmy-all}}</ref> Ob obali se sredozemska arhitektura meša z močnimi beneškimi in [[Renesančna arhitektura|renesančnimi]] vplivi, kar je vidno skozi dela arhitektov, kot sta npr. [[Giorgio da Sebenico]] in [[Niccolò Fiorentino]], ki sta prispevala k podobi [[katedrala sv. Jakoba, Šibenik|katedrale sv. Jakoba]] v Šibeniku.
 
Najstarejši ohranjeni primeri stare hrvaške arhitekture so cerkve iz 9. stoletja, med katerimi po velikosti izstopa cerkev sv. Donata v Zadru.<ref name="MVPEI-Art">{{cite web|publisher=Ministry of Foreign Affairs and European Integration (Croatia) |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |title=Croatian Art History – Overview of Prehistory |accessdate=10.10.2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111007184122/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |archivedate=7.10.2011 }}</ref><ref name="TZZadar-Donat">{{cite web|publisher=Zadar Tourist Board|url=http://www.tzzadar.hr/en/city-guide/historical-monuments/23.05.2007/church-of-saint-donat|title=Church of Saint Donat|accessdate=10.10.2011}}</ref>
 
Poleg arhitekture, skozi katero so se ohranila najstarejša hrvaška umetnostna dela, se je do [[Srednji vek|srednjega veka]] zvrstilo večje število umetnikov. Iz tega obdobja je npr. kamniti portal trogirske katedrale, delo mojstra Radovana, ki je najpomembnejši [[Romanika|romanski]] spomenik. [[Renesansa|Renesančni]] vpliv je najbolj opazen ob jadranski obali, saj so drugi deli Hrvaške bili vpleteni v stoletne hrvaško-turške spopade. Z ugašanjem otomanskega cesarstva se je umetnost razcvetela v obdobju [[barok]]a in [[rokoko]]ja. V 19. in 20. stoletju so se uveljavili številni umetniki, ki so jih pri tem podpirali [[mecen]]i, kot na primer škof [[Josip Juraj Strossmayer]].<ref name="Essehist-Strossmayer">{{cite journal|journal=Essehist|publisher=[[University of Osijek]] – Faculty of Philosophy|issn=1847-6236|date=September 2011|volume=2|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95675|title=Josip Juraj Strossmayer – Rođeni Osječanin|trans-title=Josip Juraj Strossmayer – Native of Osijek|language=hr|pages=70–73|author=Pavao Nujić|accessdate=10.10.2011}}</ref> Svetovno slavo sta dosegla slikar [[Vlaho Bukovac]] in kipar [[Ivan Meštrović]].<ref name="MVPEI-Art" /> Drugi znani upodabljajoči umetniki so še: kipar [[Jurij Dalmatinac]] in slikarji [[Mato Celestin Medović]], [[Ivan Generalić]], [[Julije Klović]], [[Jozo Kljaković]], [[Edo Murtić]], [[Krsto Hegedušić]], [[Ivan Rabuzin]], in drugi.
 
Baška plošča z otoka Krka, ki izvira iz obdobja okoli leta 1100, se šteje kot najstarejši ohranjen zapis v hrvaščini.<ref name="KRK-Baška">{{cite web|publisher=Island of Krk Tourist Board|url=http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|title=The Baška tablet|accessdate=13.10.2011}}</ref> Začetek vidnejšega razvoja hrvaške literature označuje renesansa in [[Marko Marulić]]. Poleg Marulića so znani literati še renesančni pisec dramatike [[Marin Držić]], baročni pesnik [[Ivan Gundulić]], hrvaški narodni preroditelj pesnik [[Ivan Mažuranić]], romanopisec, dramatik in pesnik [[August Šenoa]], otroška pisateljica [[Ivana Brlić-Mažuranić]], pisateljica in novinarka [[Marija Jurić Zagorka]], pesnik in pisec [[Antun Gustav Matoš]], pesnik [[Antun Branko Šimić]], [[Ekspresionizem|ekspresionistični]] in [[realizem|realistični]] pisec [[Miroslav Krleža]], pesnik [[Tin Ujević]] ter romanopisec in esejist [[Ivo Andrić]].<ref name="LZMK">{{cite web|publisher=[[Miroslav Krleža Institute of Lexicography]]|url=http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|date=11 February 2011|language=hr|title=Hrvatska književnost u 270.000 redaka|trans-title=Croatian Literature in 270,000 Lines|accessdate=13.10.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111217062534/http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|archivedate=17.12.2011|df=dmy-all}}</ref><ref name="NYT-Readerguide">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1993/04/18/books/a-reader-s-guide-to-the-balkans.html|title= A Reader's Guide to the Balkans|author=Robert D. Kaplan|date=18.4.1993|newspaper=The New York Times}}</ref>
 
Na Hrvaškem deluje 95 poklicnih [[Gledališče|gledališč]], 30 poklicnih gledališč za otroke in 52 amaterskih gledaliških skupin, katerih predstave skupaj letno obišče več kot 1,5 milijona obiskovalcev. Poklicna gledališča zaposlujejo približno 1200 igralcev. Na ozemlju Hrvaške deluje tudi 46 poklicnih [[Orkester|orkestrov]], ansamblov in zborov, ki letno zberejo preko 300.000 gledalcev. Skupaj 166 [[kinematograf]]ov zbere več kot 4,8 milijona obiskovalcev letno.{{sfn|2018 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|pp=512–513}} V državi deluje tudi 222 muzejev s skupaj preko 2,7 milijona obiskovalcev letno (2016). Dostop do tiskane besede in drugih vsebin zagotavlja mreža 1768 knjižnic, ki hranijo 26,8 milijona enot knjižničnega gradiva, ter 19 državnih arhivov.{{sfn|2017 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|pp=520-521}}
=== Mediji ===
[[File:Zgrada HRT Zagreb.jpg|thumb|Radio Zagreb, del [[HRT]], je bila leta 1926 prva javna radijska postaja v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="press">{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |title=Mediji |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=hrvatska.eu }}</ref>]]
Svoboda tiska in svoboda govora sta zagotovljeni z ustavo Republike Hrvaške.<ref name="worldpress">{{cite encyclopedia|last=Benfield|first=Richard W.|editor=Quick, Amanda C.|encyclopedia=World Press Encyclopedia|title=Croatia|url=http://www.pressreference.com/Co-Fa/Croatia.html|accessdate=13.9.2011|edition=2|publisher=[[Gale (publisher)|Gale]]|volume=1|location=Detroit|isbn=0-7876-5583-X}}</ref> Hrvaška je leta 2018 zasedla 69. mesto v svetu po merjenju indeksa novinarske svobode (''Press Freedomm Index''), medtem ko je leta 2010 zasedala 62. mesto. Kot ena glavnih težav tiska se izpostavljajo fizični napadi in psihološki pritisk na raziskovalne novinarje, ki obdelujejo [[Korupcija|korupcijo]], organiziran kriminal in [[Vojni zločin|vojne zločine]], ter neprestano vmešavanje politike v vsebine na nacionalnem radiu in televiziji.<ref>{{navedi splet |url= https://rsf.org/en/croatia|title=Ranking 2018 |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=WPFI }}</ref> Državna tiskovna agencija HINA nudi tekoče informacije o politiki, gospodarstvu, družbi in kulturi v hrvaškem in angleškem jeziku.<ref name="HINA-about">{{cite web|publisher=[[HINA]]|url=http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|title=About Hina|accessdate=13.10.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111011031419/http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|archivedate=11.10.2011|df=dmy-all}}</ref>
 
Leta 2010 je bilo objavljeno 7348 knjig in brošur, skupaj z 2676 revijami in 267 časopisi. Leta 2017 je delovalo 147 radijskih postaj; štiri radijske postaje so s programom pokrivale celotno državo, ostale radijske postaje so bile regionalne ali lokalne. Po statusu radijske postaje jih je bilo 18 javnih organizacij, 11 neprofitnih in 118 komercialnih. Delovalo je tudi 27 TV postaj, od tega ena javna ([[HRT]] – Hrvatska radiotelevizija). Leta 2015 sta bila posneta dva igrana filma, 92 dokumentarnih, 4 risani in 39 reklamnih filmov. V letu 2009 je delovalo 784 amaterskih kulturnih in umetnostnih združenj, ki so skupaj ustvarila več kot 10.000 kulturnih, izobraževalnih in umetniških dogodkov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Trg knjižnega založništva obvladuje nekaj večjih založb, ki svojo ponudbo pogosto predstavijo na osrednjem letnem sejmu [[Interliber]], ki poteka na lokaciji Zagrebškega velesejma.<ref name="JL-Interliber">{{cite news|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|title=Interliber: Nobelovci se prodaju za 20, bestseleri za 50, remek-djela za 100 kuna|trans-title=Interliber: Nobel Laureates Sold for 20, Bestsellers for 50, Masterpieces for 100 Kuna|language=hr|author=Adriana Piteša|date=10.11.2010|accessdate=13.10.2011}}</ref>
 
Na trgu tiskanih medijev prevladujeta [[Europapress Holding]] in [[Styria Media Group]], ki izdajata dnevnike ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'' in ''[[24sata (Croatia)|24sata]]''. Drugi vplivni časopisi so ''[[Novi list (Reka)|Novi list]]'' in ''[[Slobodna Dalmacija]]''.<ref name="EPH-Print">{{cite web|publisher=[[Europapress Holding]] |url=http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |title=Print Products |accessdate=13.10.2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008011534/http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |archivedate=8.10.2011 }}</ref><ref name="Styria-dailies">{{cite web|publisher=[[Styria Media Group]] |url=http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |title=Daily papers |accessdate=13.10.2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110921110603/http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |archivedate=21 September 2011 }}</ref>
 
Relativno majhno hrvaško filmsko produkcijo s subvencijami Ministrstva za kulturo močno podpira država, pogosto pa v koprodukcijo vstopi tudi državna HRT.<ref name="JL-Film">{{cite news|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|title=Ministarstvo financira rekordan broj filmova|trans-title=Ministry [of Culture] funding a record number of films|language=hr|date=12.9.2006|author=Adriana Piteša|accessdate=13.10. 2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120126125752/http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|archivedate=26.11.2012|df=dmy-all}}</ref><ref name="HRT-coproducing">{{cite web|publisher=Croatian Radiotelevision|url=http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|language=hr|title=Potpora hrvatskim filmovima i koprodukcijama|trans-title=Supporting Croatian Films and Co-Productions|date=18.3.2011|accessdate=13.10.2011}}</ref> Vsakoletni [[Puljski filmski festival]] kot najbolj odmevni hrvaški dogodek s področja filma gosti domače in tuje filmske ustvarjalce.<ref name="Vjesnik-PulaFilm">{{cite news|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|archivedate=14.6.2012|deadurl=yes|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZHz7nn?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|title=Trierova trijumfalna apokalipsa|trans-title=Trier's Triumphant Apocalypse|author=Vedran Jerbić|date=12.7.2011|accessdate=13.10.2011|language=hr|df=dmy-all}}</ref> Največji dosežek hrvaške filmografije je dosegel [[Dušan Vukotić]], ki je za svoj animirani kratki film Surogat (slovensko ''Ponaredek'') prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]].<ref name="Vjesnik-surogat">{{cite news|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|archivedate=14.6.2012|deadurl=yes|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZPXXTe?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|title="Surogat" napunio pola stoljeća|trans-title="Ersatz" celebrates half a century|language=hr|author=Božidar Trkulja|date=29.5. 2011|accessdate=13.10.2011|df=dmy-all}}</ref>
 
=== Kulinarika ===
[[Dražen Petrović]] se šteje za enega najboljših evropskih košarkašev vseh časov, ki je ostalim igralcem iz Evrope odprl vrata v [[National Basketball Association|NBA]]. Ostali znani košarkaši so [[Krešimir Ćosić]], [[Toni Kukoč]], [[Dino Rađa]] in trener [[Mirko Novosel]], član [[Košarkarski hram slavnih|Košarkarskega hrama slavnih]]. Najbolj znani košarkaški klubi so KK Split, KK Cibona in KK Zadar. [[Hrvatska vaterpolska reprezentanca]] je 2007. leta postala svetovni prvak. Zelo uspešni pa so tudi vaterpolo klubi Mladost, Jug, Jadran in POŠK. Hrvaški [[nogomet]]aši so bili tretji na svetovnem prvenstvu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] in drugi leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]; [[Luka Modrić]] je na tem prvenstvu prejel tudi nagrado [[Zlata žoga|zlato žogo]] kot najboljši strelec tekmovanja.
 
Hrvaška je bila gostiteljica več pomembnejših športnih dogodkov, med drugim moškega Svetovnega [[rokomet]]nega prvenstva 2009, Svetovnega [[Namizni tenis|namiznoteniškega]] prvenstva 2007, [[Svetovno prvenstvo v veslanju 2000|Svetovnega veslaškega prvenstva 2000]] ter več evropskih prvenstev. Viganj na Pelješcu je 2013 gostil svetovno prvenstvo v jadranju na deski.<ref>{{navedi splet |url= https://www.index.hr/sport/clanak/Peljesac-izbacio-i-San-Francisco-Surferska-elita-stize-u-Viganj!/685660.aspx|title=Pelješac izbacio i San Francisco: Surferska elita stiže u Viganj! |accessdate=11.2.2019 |date=27.6.2013 |format= |work=Index.hr }}</ref> Krovna športna organizacija je Hrvaški olimpijski komite ({{lang-hr|Hrvatski olimpijski odbor}}), ustanovljen 1991, priznan ravno pravočasno, da so hrvaški športniki lahko zastopali novo državo na [[Zimske olimpijske igre 1992|Zimskih olimpijskih igrah 1992 v Albertvillu]], [[Francija]].<ref name="HOO-COO">{{cite web|publisher=Croatian Olympic Committee|url=http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|title=Croatian Olympic Committee|work=hoo.hr|accessdate=9.10.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110704233649/http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|archivedate=4.7.2011|df=dmy-all}}</ref> Hrvaški športniki so od samostojnosti 1991 na olimpijskih igrah osvojili več kot 40 medalj, od tega zlate v [[rokomet]]u, [[Dviganje uteži|dviganju uteži]], [[Alpsko smučanje|alpskem smučanju]], [[met diska|metu diska]], [[Strelstvo|streljanju]], [[met kopja|metu kopja]], [[Jadranje|jadranju]] in [[Veslanje na Olimpijskih igrah|veslanju]].
{| class="wikitable collapsible expanded" cellspacing="2" style="margin-top:7px; margin-right:0; background:none; text-align:center; font-size:90%;"
|- style="font-size:100%; text-align:right;"
6.628

urejanj