Hrvaška: Razlika med redakcijama

odstranjenih 299 zlogov ,  pred 3 meseci
m
sklici
m (sklici)
== Etimologija ==
[[File:Greda i zabat s natpisom kneza Branimira 879.jpg|thumb|left|Branimirjev napis je najstarejši ohranjeni spomenik, ki vsebuje zapis o hrvaškem srednjeveškem vladarju kot hrvaškem vojvodi.]]
Ime Hrvaške izhaja iz srednjeveške [[Latinščina|latinske]] besede ''Croātia'' – v primerjavi z ''DUX CRUATORVM'' {{sic}} ("Vojvoda Hrvatov") izpričano v Branimirjevem napisu, ki je sam po sebi izpeljanka severozahodno slovanskega ''*Xrovat-'', z [[Metateza|metatezo]] likvidov, najverjetneje iz skupnoslovanskega izraza ''*Xorvat-'' in še prej najverjetneje iz praslovanskega ''*Xarwāt-'' (''*Xъrvatъ'') ali ''*Xŭrvatŭ'' (''*xъrvatъ'').<ref name="Gluhak-1993">{{cite book|author=Alemko Gluhak|title=Hrvatski etimološki rječnik|trans_title= / Croatian Etymological Dictionary|language=hrvaščina|publisher=August Cesarec|year=1993|isbn=953-162-000-8}}</ref>
[[File:Horovathos.jpg|thumb|left|150px|[[Tanais|Tanajska]] plošča B (po [[Stari Grki|grškem]] naselju Tanais v [[Don (reka)|Donovi]] [[Rečna delta|delti]]), označeno je ime ''Khoroáthos''.]]
Izvor imena je nejasen, vendar je najverjetneje [[Goti|gotski]] ali [[Indoiranski jeziki|indo-arijanski]] izraz za slovanska plemena.<ref name="KU-Greenberg">{{cite web| publisher=[[University of Kansas]]| author= Marc L. Greenberg| title= The Role of Language in the Creation of Identity: Myths in Linguistics among the Peoples of the Former Yugoslavia| url= http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/969/1/yugoslav_myths96.pdf| format= PDF|date=april 1996| accessdate=14.10.2011}}</ref> Najstarejši ohranjeni zapis hrvaške oznake za ljudstvo *xъrvatъ je iz [[Baška plošča|Baške plošče]] v obliki ''zvъnъmirъ kralъ xrъvatъskъ'' ("[[Dimitrij Zvonimir|Zvonimir]], hrvaški kralj").<ref name="Fučić-1971">{{cite journal |url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=21348 |first=Branko | last = Fučić | authorlink = Branko Fučić |title=Najstariji hrvatski glagoljski natpisi| trans_title= The Oldest Croatian Glagolitic Inscriptions |journal=[[Slovo (journal)|Slovo]] |publisher=[[Old Church Slavonic Institute]] |volume=21 |date=september 1971 |language=hrvaščina| pages=227–254| accessdate=14.10.2011}}</ref>
[[Slika:Krapina Neanderthal Museum in Krapina, Croatia, Interior 2015-05-06 (1444).JPG|thumb|right|250px|Muzej neandertalca v Krapini]]
[[File:Pula Arena, Istria, Croatia.JPG|thumb|right|250px|[[Amfiteater]] v Puli iz 1. stoletja je bil šesti največji v [[Rimsko cesarstvo|rimskem cesarstvu]]]]
Ozemlje sedanje Hrvaške je bilo poseljeno že v prazgodovini. Izkopavanja v severni Hrvaški so razkrila [[fosil]]ne ostanki [[Neandertalec|neandertalcev]], ki izhajajo iz obdobja srednjega [[paleolitik]]a. Najbolj znano ter najbolje predstavljeno nahajališče se nahaja v [[Krapina|Krapini]] (t.i. ''krapinski človek'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/rubrikon/fotofokus/2011/11/krapinski_neandertalci.aspx|title=Na obisku pri krapinskih neandertalcih |accessdate=28.3.2016 |date=21.11.2011 |format= |work=[[Planet SiOL.net]] }}</ref><ref>{{cite journal|journal=Acta Medico-Historica Adriatica|publisher=Hrvatsko znanstveno društvo za povijest zdravstvene kulture|issn=1334-4366|date=december 2010|volume=8|issue=2|author=Igor Salopek|title=Krapina Neanderthal Museum as a Well of Medical Information|pages=197–202|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95232|accessdate=15.10.2011}}</ref> V vseh hrvaških regijah so našli tudi ostanke [[Neolitik|neolitskih]] in [[kalkolitik|kalkolitskih]] kultur.<ref>{{cite journal|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=[[University of Zagreb]], Faculty of Philosophy, Archaeological Department|issn=0473-0992|title=Study of the Neolithic and Eneolithic as reflected in articles published over the 50 years of the journal Opuscula archaeologica|pages=93–122|volume=30|issue=1|date=april 2008|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=34026}}</ref> Največji del najdišč leži v rečni dolinah severne Hrvaške, med njimi so najbolj znane lasinjska kultura, vučedolska kultura in badenska kultura.<ref>{{navedi splet |url= http://www.bastina-slavonija.info/tematskecjeline.aspx?id=7|title=Enolitik/Slavonija|accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske }}</ref><ref>{{cite journal|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=University of Zagreb, Faculty of Philosophy, Archaeological Department|issn=0473-0992|title=The Kostolac horizon at Vučedol|pages=25–40|volume=29|issue=1|date=december 2005| author=Jacqueline Balen|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref><ref>{{cite journal|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=University of Zagreb, Faculty of Philosophy, Archaeological Department|issn=0473-0992|title=Prilog poznavanju neolitičkih obrednih predmeta u neolitiku sjeverne Hrvatske|trans_title= / A Contribution to Understanding Neolithic Ritual Objects in the Northern Croatia Neolithic|language= hrvaščina|pages=43–48|volume=27|issue=1|date=december 2003|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref> Iz železne dobe izhajajo ostanki [[Iliri|ilirske]] [[Halštatska doba|halštatske kulture]] in [[Kelti|keltske]] kulture.<ref>{{cite journal|journal=Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu|publisher=Institut za arheologiju|issn=1330-0644|volume=19|issue=1|date=julij 2002|trans_title= / A Contribution to Understanding Continuous Habitation of Vinkovci and its Surroundings in the Early Iron Age|title= Prilog poznavanju naseljenosti Vinkovaca i okolice u starijem željeznom dobu|language=hrvaščina|pages=79–100|author1=Hrvoje Potrebica|author2=Marko Dizdar|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=1560|accessdate=15.10.2011}}</ref>
 
=== Obdobje Grkov in Rimljanov ===
 
=== Prihod Hrvatov in srednji vek ===
[[Etnogeneza]] Hrvatov je nezanesljiva in jo razlaga več teorij, med katerima sta v ospredju ''slovanska'' in ''iranska''.<ref>{{navedi splet |url=http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |title=Znate li odakle potječe riječ 'Hrvat'? Donosimo 5 zanimljivih teorija |accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Croexpress.eu }}</ref> Najširše sprejeta, slovanska, govori o selitvi Belih Hrvatov z območja Bele Hrvaške v [[Preseljevanje ljudstev|obdobju preseljevanja ljudstev]]. Nasprotno, iranska teorija govori o iranskem izvoru na osnovi plošče iz Tanaisa, kjer so v grščini zapisana imena ''Χορούαθ[ος]'', ''Χοροάθος'' in ''Χορόαθος'' (Khoroúathos, Khoroáthos, and Khoróathos) in njihova razlaga kot imena za Hrvate.<ref name="Nikšić-Heršak">{{cite journal|journal=Migracijske i etničke teme|issn= 1333-2546|publisher=Institute for Migration and Ethnic Studies|date=September 2007|volume=23|issue=3|pages=251–268|author1=Emil Heršak|author2=Boris Nikšić|language=hrvaščina|title=Hrvatska etnogeneza: pregled komponentnih etapa i interpretacija (s naglaskom na euroazijske/nomadske sadržaje)|trans_title= / Croatian Ethnogenesis: A Review of Component Stages and Interpretations (with Emphasis on Eurasian/Nomadic Elements) | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=28729&lang=en}}</ref>
 
[[Slika:Trpimirjeva Hrvaska.PNG|thumb|200px|left|V obdobju [[Trpimir (hrvaški knez)|kneza Trpimirja]] so predniki Hrvatov verjetno doživeli razširitev tako na kopnem kot na morju]]
Frankovska nadvlada se je končala med vladanjem kneza [[Mislav (hrvaški knez)|Mislava]] dve desetletji kasneje. V tem času se je območje med [[Sava|Savo]] in [[Drava|Dravo]], poznano kot [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnja Panonija]], kasneje [[Slavonija]], razvilo v kneževino pod svojimi domačimi knezi.{{sfn|Mužić|2007|pp=169–170}} Prvi domači hrvaški kralj, ki ga je priznal papež, deloma po svojih močeh in sposobnostih, deloma pa zaradi nemoči zahodnih vladarjev, je bil knez [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]], ki je priznanje [[Papež Janez VIII.|papeža Janeza VIII.]] prejel 7. junija 879.{{sfn|Mužić|2007|pp=195–198}}
 
Po Konstantinu VII. naj bi se pokristjanjevanje začelo v 7. stoletju, vendar teorija ni sprejeta in se pokristjanjevanje običajno povezuje z 9. stoletjem.<ref>{{cite journal|journal=Bogoslovska smotra|publisher=University of Zagreb, Catholic Faculty of Theology|issn=0352-3101|date=april 1968|issue=3–4|volume=37|author=Antun Ivandija|title=Pokrštenje Hrvata prema najnovijim znanstvenim rezultatima|trans_title= / Christianization of Croats according to the most recent scientific results|language=hrvaščina|pages=440–444 | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=64623&lang=en}}</ref>
 
[[File:Kingdom of Croatia.jpg|thumb|right|300px|Hrvaško kraljestvo (925–1102) okoli leta 925, med vladavino kralja Tomislava]]
[[File:Oton Ivekovic, Krunidba kralja Tomislava.jpg|right|thumb|Kronanje prvega hrvaškega kralja [[Kralj Tomislav|Tomislava]] slikarja [[Oton Iveković|Otona Ivekovića]]]]
[[File:Vinodol.jpg|thumb|120px|left|Vinodolski zakonik, najstarejši ohranjeni zakonik v hrvaškem jeziku, iz leta 1288]]
Posebno mesto v hrvaški zgodovini so zasedali vladarji obalnih in otoških mest, ki so bila od [[812]]. leta vključena v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] provinco [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Ta mesta [[Zadar]], [[Split]], [[Trogir]], [[Dubrovnik]], [[Kotor]], [[Krk (mesto)|Krk]], [[Rab]] in [[Osor]] so bile nekakšne [[trdnjava|trdnjave]] tuje moči sredi hrvaškega kraljestva in so tako predstavljala določeno nevarnost. Zaradi tega je hrvaški kralj stopil na bizantinsko stran v njihovi vojni z [[Bolgari]] v [[9. stoletje|9.]] in [[10. stoletje|10. stoletju]] in kot nagrado za to pomoč so dobili pod svojo upravo provinco Dalmacijo, ki so ji vladali v bizantinskem imenu. Takšen položaj je bil v obdobju [[Kralj Tomislav|kralja Tomislava]], ki je bil tudi prvi v virih izpričan kralj (v pismu [[papež Janez X.|papeža Janeza X.]], s katerim hrvaško kraljestvo datiramo v leto 925), ki je nosil naziv kralj Hrvaške in Dalmacije, in [[Štefan Držislav|Štefana Držislava]] ([[969]]–[[997]]). Med vladanjem kralja [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] ([[1054]]–[[1074]]) in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]] (1075–1089) je bila Dalmacija dokončno vključena v hrvaško kraljestvo in se je s tem ločila od bizantinskega imperija, hrvaško kraljestvo pa je ta čas doseglo svoj največji obseg.<ref name="Margetić">{{cite journal|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=29|issue=1|issn=0353-295X|pages=11–20|title=Regnum Croatiae et Dalmatiae u doba Stjepana II.|trans_title= / Regnum Croatiae et Dalmatiae in age of Stjepan II|language=hrvaščina|author=Lujo Margetić|date=januar 1997|accessdate=16.10.2011|url= http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76963}}</ref> Ko je kralj [[Štefan II. (hrvaški kralj)|Stjepan II.]] umrl leta 1091 in s tem postal zaključil dinastijo Trpimirovićev, je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] v imenu svoje sestre [[Helena Ogrska|Helene]], žene Dimitrija Zvonimirja, zahteval hrvaško krono. Odpor tej zahtevi je vodil do bitke na Gvozdu (sedaj Petrovi gori) 1097, katere končni rezultat – poraz Hrvatov in smrt kralja Petra Svačića – je bilo leta [[1102]] kronanje madžarskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]] za kralja Hrvaške in vstop v personalno unijo z Ogrsko; kralja je formalno izvolilo hrvaško plemstvo in nov kralj se jim je zahvalil v obliki oprostitve plačevanja davkov. To pa jim je zamerilo madžarsko plemstvo. Oblast na Hrvaškem je v tem času predstavljal sabor in [[ban]], Hrvaška pa je bila skoraj štiri stoletja administrativno ločena od Ogrske.<ref name="HR-HU-Heka">{{cite journal|journal=Scrinia Slavonica|issn=1332-4853|publisher=Hrvatski institut za povijest – Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje|title= Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije|trans_title= / Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|language=hrvaščina|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|author= Ladislav Heka|date=oktober 2008|volume=8|issue=1|pages=152–173|accessdate=16.10.2011}}</ref>
Dalmatinska mesta so bila predmet [[Beneška republika|beneških]] interesov, zato so se mesta morala v času med [[12. stoletje|12.]] in [[14. stoletje|14. stoletju]] stalno bojevati za svojo svobodo. Kljub temu je [[Beneška republika]] do leta 1428 prevzela oblast nad Zadrom in Rabom (ne pa tudi nad Raguzo-Dubrovnikom), toda kralj in hrvaško plemstvo sta preprečila okupacijo celotne province. Ko je pričela moč madžarskih [[Arpadoviči|Arpadovičev]] slabeti, so postali hrvaški bani iz družine [[Šubič-Bribir]] (kasneje Zrinski) pravzaprav neodvisni vladarji. Pavel, pripadnik [[Anžuvinci|Anžuvinske dinastije]] iz [[Neapelj|Neaplja]], kot novi vladar pa je moč teh hrvaških banov kmalu zlomil. Posledica tega je bilo beneško zavzetje vseh dalmatinskih mest, zato je kralj [[Ludvik Veliki]] začel z vojno proti Benečanom, ki se je končala v njegovo korist leta [[1358]] s pogodbo v Zadru, s katero je provinca Dalmacija zopet pripadla Hrvaški. Hkrati je to tudi rojstni datum [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki je bila sicer pod oblastjo madžarsko-hrvaških kraljev, toda delovala je povsem avtonomno. Novo obdobje nazadovanja centralne kraljeve oblasti pod kraljem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom]] in njegovih naslednikov je omogočilo Benetkam v obdobju [[1409]]–[[1480]], da so za skoraj štiri stoletja zavzele nadzor nad dalmatinskimi mesti z izjemo Dubrovnika, vse do leta [[1797]].
=== Habsburška monarhija in Avstro-Ogrska ===
[[File:Johann Peter Krafft 005.jpg|thumb|right|200px|Hrvaški ban [[Nikola Šubić Zrinski]] je zaradi svoje obrambe [[Szigetvár]]ja leta 1566 med [[Turški vpadi|otomanskimi vdori]] narodni heroj tako za Hrvaško kot za Madžarsko.]]
Prelomen trenutek v hrvaški zgodovini je bil prihod Turkov na Balkan. Po srbskem porazu v [[Kosovska bitka|Kosovski bitki]] ([[1389]]) in padcu bosanskega kraljestva ([[1463]]) se je turški imperij razširil do hrvaških meja. Država je bila izpostavljena številnim in pogostim turškim napadom, ki so povzročili številne človeške žrtve, nekatere ljudi so odvedli s sabo, v velikem delu populacije je prišlo do migracij, prav tako pa je prišlo do teritorialnih izgub. Proti koncu [[16. stoletje|16. stoletja]] so bile hrvaške in slavonske meje potisnjene daleč nazaj na zahod, tako oslabljeni Hrvaška in Slavonija sta bili ponovno združeni, od druge polovice 16. stoletja sta imeli tudi skupnega bana. Hrvaški poraz v bitki na Krbavskem polju v [[Lika|Liki]] leta 1493, madžarski poraz v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] ([[1526]]) in smrt kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] so vnesli potrebo po izvolitvi novega vladarja. Hrvaško plemstvo je videlo edino upanje zoper Turke v podpori s strani [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Zato se je hrvaški parlament leta 1527 zbral v [[Cetina|Cetini]] in izbral [[Ferdinand I. Habsburški|nadvojvodo Ferdinanda]] za kralja Hrvaške ([[1. januar|1. 1.]] [[1527]]), pod pogojem, da bo Hrvaško varoval pred otomanskim imperijem in hkrati ohranil njene politične pravice.<ref name="Povijest-saborovanja">{{cite web|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|title=Povijest saborovanja|trans_title= / History of parliamentarism|language=hrvaščina|publisher=[[Sabor]]|accessdate=18.10.2010|archivedate=26.7.2012|deadurl=no|archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qkc8832}}</ref>{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} V tem obdobju se je uveljavilo plemstvo iz družin Frankopan in Zrinski, iz katerih so nato v prihodnosti izšli številni bani.<ref name="Font">{{cite journal|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=13778|issn=0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2005|volume=28|issue=28|pages=7–22|author=Márta Font|title=Ugarsko Kraljevstvo i Hrvatska u srednjem vijeku|language=hrvaščina|trans_title= / Hungarian Kingdom and Croatia in the Middlea Ages|accessdate=17.10.2011}}</ref> Madžarsko plemstvo pa je podpiralo [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], člana plemiške družine iz Slavonije, in po obdobju državljanske vojne je bil Ferdinand tudi s strani madžarskega plemstva potrjen za novega kralja. Habsburžani so tako vladali obema državama vse do leta [[1918]]. V 16. stoletju so Habsburžani in hrvaško plemstvo organizirali in postavili obrambni pas proti Turkom, imenovan [[Vojna krajina]].
 
Habsburška politika je pripeljala do upora vidnejšega hrvaškega in madžarskega plemstva, katerega cilj je bilo svobodno hrvaško kraljestvo v vazalnem odnosu do [[Osmanski imperij|Osmanskega imperija]]. Zrinsko-Frankopanski upor je bil odkrit in zatrt, njegovi voditelji so bili leta [[1671]] obglavljeni, Turkom pa odprta pot za [[Drugo obleganje Dunaja|obleganje Dunaja 1683]].
[[File:Ivan Zasche, Portret bana Josipa Jelacica.jpg|thumb|upleft|right|180px|Ban [[Josip Jelačić]] se je bojeval proti madžarski revoluciji v letih 1848 in 1849.]]
V tem obdobju je prišlo tudi do znatnih demografskih sprememb. Hrvati so bežali v Avstrijo in sedanji [[Gradiščanska|gradiščanski]] Hrvati so njihovi neposredni potomci.<ref>{{cite web|publisher=Croatian Cultural Association in Burgenland|url=http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|language=hrvaščina|title=Povijest Gradišćanskih Hrvatov|trans_title= / History of Burgenland Croats|accessdate=17.10.2011|archivedate=26 July 2012|deadurl=no|archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qku2uNT}}</ref> Da bi nadomestili bežeče prebivalstvo, so Habsburžani povabili krščansko prebivalstvo Bosne in Srbije. Dolžnost teh svobodnih poljedelskih naseljencev je bilo bojevanje proti Turkom, bili so oproščeni plačevanja davkov; po verski pripadnosti so bili deloma katoliki, deloma pa pripadniki pravoslavne veroizpovedi in ti so bili imenovani tudi kot [[Vlahi]]. Srbske migracije v to področje so dosegle vrhunec med velikimi srbskimi migracijami leta 1690 in v letih 1737–39.<ref>{{cite book|author1=[[John R. Lampe]]|author2=Marvin R. Jackson|title=Balkan economic history, 1550–1950: from imperial borderlands to developing nations|page= 62|publisher=[[Indiana University Press]]|year=1982|isbn=978-0-253-30368-4|url=https://books.google.com/books?id=OtW2axOSn10C|accessdate=17.10.2011}}</ref> Podoben proces se je dogajal tudi v Dalmaciji; po uspešnih vojnah v [[17. stoletje|17.]] in [[18. stoletje|18. stoletju]] proti Turkom in ponovni priključitvi večine delov srednjeveške Hrvaške so bili že pod Benečani naseljeni na območje Dalmacije srbski živinorejci kot mejni vojaki, največ okoli mesta [[Knin]], kjer so kmalu prevladali nad krščansko večino.
 
Uspešna vojna proti Turkom (npr. [[bitka pri Sisku]] leta 1593, kjer so sodelovali tudi Slovenci pod vodstvom [[Andrej Turjaški|Andreja Turjaškega]]) se je končala s pogodbo v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1699]]) in z [[Mir pri Požarevcu|mirom pri Požarevcu]] ([[1718]]; ta ureja mejo med [[Mljetska republika|Mljetsko republiko]] in Turčijo), nekateri deli Hrvaške in Slavonije so se osvobodili in meje ob Bosni in Hercegovini iz leta 1718 so ostale skoraj enake vse do danes.
V času [[Napoleonske vojne|Napoleonovih vojn]] sta tako Mljetska kot [[Dubrovniška republika]] izgubili svojo neodvisnost, Francozi pa so zasedli ozemlje pod beneškim nadzorom in leta [[1809]] je ozemlje postalo del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} Kot odgovor je [[Royal Navy|britanska mornarica]] z otoka [[Vis|Visa]] izvajala blokado Jadranskega morja, ki je vodila do [[Bitka pri Visu (1811)|bitke pri Visu]] leta 1811.{{sfn|Adkins|Adkins|2008|pp=359–362}} Ilirske province so Avstrijci zavzeli leta 1813 in so po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] 1815 postale del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. S tem so se vsa ozemlja osrednje in primorske Hrvaške zopet združila pod isto krono.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=ZTC3IWC_py8C|author=[[Harold Nicolson]]|title=The Congress of Vienna: A Study in Allied Unity: 1812–1822|publisher=[[Grove Press]]|isbn=978-0-8021-3744-9|page=180|year=2000|accessdate=17 October 2011}}</ref>
 
1830. in 1840. so bila leta romantičnega nacionalizma, ki so navdihovala hrvaški nacionalni preporod, t.i. ''[[Ilirsko gibanje|ilirsko gibanje]]'', politično in kulturno gibanje, ki je zagovarjalo enotnost vseh južnih Slovanov v cesarstvu. Glavni cilj gibanja je bil uveljavitev standardnega slovanskega jezika kot protiutež [[Madžarščina|madžarščini]], skupaj z spodbujanjem hrvaške literature in kulture.<ref name="CRIS-Stančić">{{cite journal|journal=Cris: časopis Povijesnog društva Križevci|issn=1332-2567|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=80164|author=Nikša Stančić|title=Hrvatski narodni preporod – ciljevi i ostvarenja|trans_title= / Croatian National Revival – goals and achievements|pages=6–17|volume=10|issue=1|date=februar 2009|accessdate=7.10.2011|language=hrvaščina}}</ref> Med madžarsko revolucijo leta 1848 je bila Hrvaška na avstrijski strani, ban [[Josip Jelačić]] je leta 1849 pomagal poraziti madžarske sile in s tem spodbudil obdobje [[germanizacija|germanizacije]].<ref>{{cite journal|journal=Review of Croatian History|publisher=Croatian Institute of History|issn=1845-4380|volume=4|issue=1|date=december 2008|author=Ante Čuvalo|title=Josip Jelačić – Ban of Croatia|pages=13–27|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=77559|accessdate=17.10.2011}}</ref>
 
Do 1860. so posledice neuspešne germanizacije v cesarstvu postale vidne, kar je vodilo do avstrijsko-madžarskega kompromisa leta 1867 in nastanka personalne unije med Avstrijskim cesarstvom in [[Kraljevina Madžarska|madžarskim kraljestvom]]; ob takrat oslabljeni Avstriji po izgubah v vojni s [[Prusija|Prusijo]] in [[Italijani]] je na moči v cesarstvu pridobila Madžarska in leta [[1868]] so bili hrvaški predstavniki prisiljeni v sprejetje sporazuma z Madžarsko. Dogovor je določal preoblikovanje Hrvaške v enotno državo, z združenima kraljestvoma Hrvaška in Slavonija, z lastnimi notranjimi organi, sodstvom in izobraževalnim sistemom, toda kot del Madžarskega kraljestva.<ref>{{cite web|url=http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|title=Constitution of Union between Croatia-Slavonia and Hungary|publisher=H-net.org|accessdate=16.5.2010}}</ref> Kraljestvo Dalmacija je bilo pod avstrijskim nadzorom, medtem ko je Reka obdržala status [[Corpus separatum (Fiume)|Corpus separatum]], uveljavljenem leta 1779.<ref name="HR-HU-Heka"/>
 
Ko je [[Avstro-Ogrska]] na podlagi [[Berlinski kongres|Berlinskega dogovora]] iz leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, je bilo do takrat obmejno vojaško področje leta 1881 zopet podrejeno neposredno hrvaškemu parlamentu{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}}, v skladu z hrvaško-madžarskim dogovorom.<ref>{{cite journal|journal=Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci|issn=1330-349X|publisher=[[University of Rijeka]]|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=39787|author=Ladislav Heka|title=Hrvatsko-ugarska nagodba u zrcalu tiska|language=hrvaščina|trans_title= / Croatian-Hungarian compromise in light of press clips|volume=28|issue=2|date=december 2007|accessdate=10.4.2012|pages=931–971}}</ref><ref name="Dubravica">{{cite journal|journal=Politička misao|issn=0032-3241|publisher=[[University of Zagreb]], Faculty of Political Sciences|title=Političko-teritorijalna podjela i opseg civilne Hrvatske u godinama sjedinjenja s vojnom Hrvatskom 1871–1886|trans_title= / Political and territorial division and scope of civilian Croatia in the period of unification with the Croatian military frontier 1871–1886|language=hrvaščina|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=38709&lang=en|author=Branko Dubravica|pages=159–172|volume=38|issue=3|date=januar 2002|accessdate=20.6.2012}}</ref> Obnovljene napore za ponovno uveljavitev velike Avstrije s Hrvaško kot federalno enoto je ustavila prihajajoča [[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]].<ref>{{cite book|author=Max Polatschek|title=Franz Ferdinand: Europas verlorene Hoffnung|language=de|isbn=978-3-85002-284-2|publisher=Amalthea|year=1989|page=231|accessdate=17 October 2011|url=https://books.google.com/books?id=SZu0AAAAIAAJ}}</ref> Razdelitev države na Dalmacijo in ostalo Hrvaško, kot tudi položaj hrvaškega parlamenta, ki je bil izključen iz cesarskega, je v tem obdobju povzročilo krepitev moči politikov, ki so bili naklonjeni ideji o združenju Južnih Slovanov ter odcepitvi iz cesarstva.
 
=== Kraljevina SHS in Jugoslavija ===
[[File:Banovine Jugoslavia.png|left|200px|thumb|Banovine Kraljevine Jugoslavije med 1929 in 1939 – Hrvaška je bila razdeljena na več banovin]]
[[File:Creation of Banovina.png|left|200px|thumb|Z ustanovitvijo Hrvaške banovine 1939 je oblast želela rešiti ''hrvaško vprašanje'' v Jugoslaviji.]]
29. oktobra 1918 je hrvaški parlament (''Sabor'') razglasil neodvisnost in sprejel odločitev o pridružitvi novoustanovljeni [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]],<ref name="Povijest-saborovanja"/> ki je, z [[Zagreb]]om kot glavnim mestom, obstajala komaj mesec dni. Srbska populacija je želela hitro združitev s Srbskim kraljestvom, na drugi strani pa so italijanske grožnje po zavzetju obsežnih hrvaških območij v Dalmaciji prisilile Hrvaško, da je tudi sama prosila za pomoč Srbijo. Država je nato 1. decembra 1918 vstopila v unijo z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] in oblikovala [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s sedežem v [[Beograd]]u.<ref>{{cite book|title=World War I: encyclopedia, Volume 1|author1=Spencer Tucker|author2=Priscilla Mary Roberts|isbn=978-1-85109-420-2|page=1286|year=2005|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C}}</ref> Hrvaški sabor v resnici ni nikoli pisno potrdil združitve s Srbijo in Črno goro.<ref name="Povijest-saborovanja"/> [[Vidovdanska ustava]] iz leta 1921 je državo opredelila kot unitarno, razpust sabora pa je skupaj z brisanjem administrativnih meja dejansko zaključil obdobje hrvaške samostojnosti. Hrvaška je bila administrativno ločena na več področij in praktično na robu obstoja. Novi ustavi je nasprotovala najštevilčnejša hrvaška stranka, ''Hrvaška seljačka stranka'' (HSS; Hrvaška kmečka stranka) pod vodstvom [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]].<ref>{{cite journal|journal=Scrinia Slavonica|publisher=Croatian Institute of History – Slavonia, Syrmium and Baranya history branch|issn=1332-4853|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=31497|volume=3|issue=1|date=November 2003|title=Parlamentarni izbori u Brodskom kotaru 1923. godine|language=hr|trans_title= / Parliamentary Elections in the Brod District in 1932|accessdate=17.10.2011|pages=452–470}}</ref>
 
Politični položaj se je še poslabšal po Radićevem umoru v državnem parlamentu, kar je privedlo do uvedbe [[Diktatura|diktature]] [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]] januarja 1929.<ref>{{cite journal|journal=Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru|publisher=[[Croatian Academy of Sciences and Arts]]|issn=1330-0474|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=74560|pages=203–218|issue=51|date=November 2009|author=Zlatko Begonja|title=Ivan Pernar o hrvatsko-srpskim odnosima nakon atentata u Beogradu 1928. godine|language=hr|trans_title= / Ivan Pernar on Croatian-Serbian relations after 1928 Belgrade assassination|accessdate=17.10.2011}}</ref> Diktature je sicer formalno bilo konec 1931, ko je kralj uveljavil še bolj unitarno ustavo, država pa je dobila manj z narodi povezano novo ime: [[Kraljevina Jugoslavija]].<ref>{{cite book|title=Yugoslavia's ruin: the bloody lessons of nationalism, a patriot's warning|author=Cvijeto Job|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|isbn=978-0-7425-1784-4|page=9|year=2002|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=yH3Hz2AXonwC}}</ref> Hrvaške politične stranke so v obdobju kraljeve diktature delovale v opoziciji. HSS, ko jo je sedaj vodil [[Vladko Maček]], je še naprej zagovarjala federalizacijo, kar je na koncu, ob naraščajoči grožnji 2. svetovne vojne, avgusta 1939 privedlo do dogovora [[Pavel Karađorđević|princa Pavla]] z [[Vlatko Maček|Vlatkom Mačkom]] in srbskim premierom [[Dragiša Cvetkovič|Dragišo Cvetkovičem]] – [[dogovor Cvetković–Maček]] – in s tem do avtonomije Banovine Hrvaške. Jugoslovanska vlada je zadržala nadzor nad obrambo, notranjo varnostjo, zunanjimi zadevami, trgovino in transportom, ostale stvari pa prenesla na Sabor in s strani kralja imenovanega bana.{{sfn|Klemenčič|Žagar|2004|pp=121–123}}
 
=== Neodvisna država Hrvaška (NDH) ===
[[File:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|thumb|left|180px|[[Josip Broz Tito]] je vodil [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslavijo]] od 1944 do 1980; na sliki na obisku v rojstnem [[Kumrovec|Kumrovcu]], [[Hrvaško Zagorje]], 1961]]
[[Slika:Coat_of_Arms_of_the_Socialist_Republic_of_Croatia.svg|thumb|right|150px|Grb Socialistične republike Hrvaške]]
Po koncu [[2. Svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je Hrvaška postala enostrankarska [[Socializem|socialistična]] federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], v kateri je bila na oblasti [[Komunizem|Komunistična stranka]] Hrvaške. Znotraj federacije je uživala določeno stopnjo samostojnosti. Leta 1967 so hrvaški pisci in jezikoslovci objavili Izjavo o statusu in imenu standardnega hrvaškega jezika, s čemer so želeli doseči večjo samostojnost hrvaščine.<ref name="Šute-Deklaracija">{{cite journal|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=31|issue=1|issn=0353-295X|pages=317–318|title=Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika – Građa za povijest Deklaracije|trans_title= / Declaration on the Status and Name of the Croatian Standard Language – Declaration History Articles|author=Ivica Šute|date=april 1999 | language = hr | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76413&lang=en}}</ref> Izjava je prispevala k razvoju narodnega gibanja za večje človekove pravice in decentralizacijo jugoslovanskega gospodarstva, ki je doseglo vrhunec z Hrvaškim poletjem leta 1971. Politični nasprotniki so gibanje imenovali [[MASPOK]] (masovni pokret). Najvidnejši vodje gibanja so bili [[Savka Dabčević-Kučar]] (1923–2009) in [[Miko Tripalo]] (1926–95), poleg njiju pa še [[Pero Pirker]], [[Ivan Šibl]], [[Dragutin Haramija]], razumniki kot [[Vlado Gotovac]] in [[Marko Veselica]], ter študentski vodje [[Dražen Budiša]] in [[Ivan Zvonimir Čičak]]. Zaradi sodelovanja je bilo obsojenih več kot 2000 oseb, več deset tisoč pa je izgubilo službo ali pa so bili premeščeni na nižja delovna mesta. Prepovedano je bilo delovanje ''Matice hrvatske'' ter ukinjeni številni časopisi in listi, vse po ukazu najvišjega jugoslovanskega vodstva.<ref>{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |title=Hrvaška: Jugoslavija i II. svjetski rat, (1918-1990) |accessdate=4.3.2019 |date= |format= |work=croatia.eu }}</ref><ref name="JL-Savka">{{cite news|newspaper=[[Jutarnji list]] |language=hr |url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |title=Heroina Hrvatskog proljeća / Heroine of the Croatian Spring |date=6.8.2009 |author=Vlado Vurušić |accessdate=14.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmExEdP?url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |df=dmy }}</ref> Kljub vsemu je [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|jugoslovanska ustava iz leta 1974]] zveznim enotam podelila večjo samostojnost in s tem pravzaprav izpolnila cilje hrvaške pomladi ter pripravila pravno osnovo za neodvisnost federalnih enot.<ref name="Rich">{{cite journal|author=Roland Rich|title=Recognition of States: The Collapse of Yugoslavia and the Soviet Union|journal=European Journal of International Law|year=1993|issue=1|volume=4|pages=36–65|url=http://www.ejil.org/article.php?article=1207&issue=67|accessdate=18.10.2011}}</ref>
 
Po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita leta 1980 se je politično stanje v Jugoslaviji poslabšalo, mednarodnostne napetosti pa je še podžgal Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti (1986) ter prevrati v Vojvodini, Kosovu in Črni gori (1989).{{sfn|Frucht|2005|p=433}}<ref>{{cite news|agency=[[Reuters]] |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE7D9123FF931A25752C0A96F948260&scp=2&sq=Titograd&st=nyt |title=Leaders of a Republic In Yugoslavia Resign |newspaper=[[The New York Times]] |date=12.1.1989 |accessdate=7.2.2010 |archivedate=25.7.2012 |deadurl=no |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmSYE7N?url=https://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html |df=dmy }}</ref>
 
=== Samostojna država ===
[[File:Serb T-55 Battle of the Barracks.JPG|thumb|right|Prizor iz vojne hrvaške vojne za neodvisnost – tank [[T-55]] jugoslovanske ljudske armade]]
[[File:Tuđman i Ana Havel.jpg|thumb|left|[[Franjo Tuđman]] je bil prvi demokratično izvoljeni hrvaški predsednik.]]
Januarja 1990 se je Komunistična stranka Jugoslavije razdrobila po narodnostnih linijah, pri čemer je hrvaški del zahteval ohlapnejšo federacijo.<ref name="Pauković-14Congress-2009">{{cite journal|author=Davor Pauković|publisher=Centar za politološka istraživanja|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=55640|language=hr|title=Posljednji kongres Saveza komunista Jugoslavije: uzroci, tijek i posljedice raspada|trans_title= / Last Congress of the League of Communists of Yugoslavia: Causes, Consequences and Course of Dissolution|date=1.6.2008|journal=Časopis za suvremenu povijest|volume=1|issue=1|pages=21–33|format=PDF|issn=1847-2397|accessdate=11.12.2010}}</ref> Istega leta so na Hrvaškem izpeljali prve večstrankarske volitve po koncu 2. svetovne vojne, po katerih je zmaga [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] še dodatno zaostrila mednarodnostna nasprotja. Po desetletjih je ponovno začel delovati svobodno izvoljen parlament, ''sabor''.<ref name="Independent-Tuđman-Obituary">{{cite news|newspaper=[[The Independent]] |url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html |title=Obituary: Franjo Tudjman |author=Branka Magas |date=13.12.1999 |accessdate=17.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |deadurl=no |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmjvz7e?url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html |df=dmy }}</ref> Kmalu po volitvah je parlament junija 1991 razglasil popolno [[suverenost]] Republike Hrvaške, sklicujoč se tudi na dejstvo, da Hrvaška kot država z več ali manj neodvisnosti obstaja že več kot 11 stoletij (z izjemo 15-letnega obdobja v predvojni Jugoslaviji). Neodvisnost je v veljavo stopila 8. oktobra 1991.
 
Nekateri izmed hrvaških Srbov so po tem zapustili sabor in razglasili neodvisnost območij, ki so kmalu postala znana kot nepriznana [[Republika Srbska Krajina|Republika Srbska krajina]], s čemer so hoteli doseči polno neodvisnost teh območij od Hrvaške.<ref name="NYTimes-Autonomy-AUG1990">{{cite news|newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |author=[[Chuck Sudetic]] |title=Croatia's Serbs Declare Their Autonomy |date=2.10.1990 |accessdate=11.12.2010 |archivedate=25.7.2012 |deadurl=no |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmswhv4?url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |df=dmy }}</ref><ref name="EE-CIS-book">{{cite book|title=Eastern Europe and the Commonwealth of Independent States|url=https://books.google.com/books?id=qmN95fFocsMC|pages=272–278|isbn=978-1-85743-058-5|year=1998|publisher=[[Routledge]]|accessdate=16.12.2010}}</ref> Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne_v_nekdanji_Jugoslaviji#Vojna_na_Hrva.C5.A1kem|vojna na Hrvaškem]]).<ref>Goldstein, I., 2008</ref> Leta 2013 je Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije.
 
== Geografija ==
Gričevnati severni deli [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškega Zagorja]] in ravnice [[Slavonija|Slavonije]] na vzhodu, ki je del [[Panonska nižina|Panonske nižine]], so prepredeni z večjimi rekami, kot so [[Donava]], [[Drava]], [[Kolpa]] in [[Sava]]. Donava, druga najdaljša evropska reka, teče skozi mesto [[Vukovar]] na skrajnem vzhodu in predstavlja mejo s Srbijo. Osrednja in južna območja ob jadranski obali sestavljajo nižja gorovja in gozdnata višavja.
 
Kraška območja sestavljajo približno polovico Hrvaške in so zlasti prevladujoča na območju [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]].<ref>{{cite web|url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |title=Raširenost krša u Hrvatskoj |trans-title=Presence of Karst in Croatia |language=hr |publisher=Croatian Geographic Society |date=18.12.2006 |author=Mate Matas |accessdate=18.10.2011 |work=geografija.hr |archivedate=8.8.2012 |deadurl=yes |archiveurl=https://www.webcitation.org/69lbXToZS?url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |df=dmy }}</ref> Na tem območju je tudi precej [[Kraška jama|kraških podzemnih jam]], izmed katerih je 49 globljih od 250 m, 14 od njih globljih od 500 m in 3 globlje od 1000 m. Najbolj znana hrvaška jezera so [[Plitvička jezera]], sistem 16 jezer s slapovi, ki jezera povezujejo preko pregrad iz dolomita in apnenca. Jezera so znana po svoji značilnih barvah, ki se raztezajo od turkizne do globoko zelene, sive ali modre.<ref name="BBC-Plitvice">{{cite web|publisher=BBC |url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |title=The best national parks of Europe |date=28.6.2011 |accessdate=11.10.2011 |archivedate=4.8.2012 |deadurl=no |archiveurl=https://www.webcitation.org/69fOQEt30?url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |df=dmy }}</ref>
 
Naravni viri, ki so na voljo v količinah, primernih za gospodarsko izkoriščanje, vključujejo [[Nafta|nafto]], [[premog]], [[boksit]], manj kvalitetno [[železo]]vo rudo, [[kalcij]], apno, naravni asfalt, siliko, glino, sol in [[hidroenergija|hidroenergijo]].<ref name="cia2017"/>
[[File:St._Marks_Sq_Zagreb_pano.jpg|thumb|left|upright=2|Trg svetega Marka v Zagrebu – ''od leve proti desni'': [[Banski dvori]], uradna rezidenca hrvaške vlade, cerkev svetega Marka, Sabor – hrvaški parlament]]
[[File:Predstavljanje_nove_Vlade_RH_(6558633915).jpg|thumb|right|Notranjščina hrvaškega parlamenta – ''[[Sabor]]a'']]
Republika Hrvaška je unitarna država s [[parlament]]arnim sistemom upravljanja. Ob razpadu vladavine komunistične stranke v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] je leta 1990 Hrvaška izvedla prve večstrankarske volitve in sprejela novo ustavo.<ref name="NYTimes-Elections2-HRV1990">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/05/09/world/evolution-in-europe-conservatives-win-in-croatia.html|title=Evolution in Europe; Conservatives Win in Croatia|date=9.5.1990|accessdate=14.10.2011}}</ref> 9. oktobra 1991 je razglasila neodvisnost in s tem še prispevala k razpadu Jugoslavije ter v letu 1992 prejela priznanje s strani številnih držav in postala članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]].<ref name="Sabor-Independence-8Oct1991">{{cite web|work=Official web site of the Croatian Parliament|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462|title=Ceremonial session of the Croatian Parliament on the occasion of the Day of Independence of the Republic of Croatia|date=7.10.2004|accessdate=29.7.2012|archivedate=29.7.2012|deadurl=no|archiveurl=https://www.webcitation.org/69Wk9bFY8?url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462|df=dmy-all}}</ref><ref name="NYT-UN-membership">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html |title=3 Ex-Yugoslav Republics Are Accepted Into U.N. |newspaper=[[The New York Times]] |author=[[Paul L. Montgomery]] |date=23.5.1992 |accessdate=29.7.2012 |archivedate=29.7.2012 |deadurl=no |archiveurl=https://www.webcitation.org/69WnEWOSK?url=http://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html |df=dmy }}</ref> V skladu z ustavo iz leta 1990 je Hrvaška delovala po pol-predsedniškem sistemu do leta 2000 (dolgoletni predsednik [[Franjo Tuđman]] je umrl leta 1999), ko je prešla na parlamentarni sistem.<ref name="BBC-CroProfile">{{cite news|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1097128.stm|title=Croatia country profile|date=20.7.2011|accessdate=14.10.2011}}</ref> Veje oblasti so zakonodajna, izvršna in sodna.<ref name="VRH-PoliticalStructure">{{cite web|publisher=[[Government of Croatia]]|url= http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure| title=Political Structure|date=6.5.2007|accessdate=14.10.2011}}</ref>
 
Predsednik republike ({{lang-hr|predsjednik Republike}}) vodi državo ter je voljen neposredno za petletno obdobje; po ustavi je lahko izvoljen največ dvakrat. Poleg vrhovnega poveljstva hrvaških oboroženih sil ima na podlagi soglasja parlamenta proceduralno vlogo imenovanja predsednika vlade ter ima nekaj vpliva na državno zunanjo politiko.<ref name="VRH-PoliticalStructure"/> Na tem položaju je trenutno [[Zoran Milanović]].
Hrvaška ima vzpostavljene diplomatske odnose s 194 državami.<ref name="HMZZ">{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/vanjska-politika/bilateralni-odnosi/datumi-priznanja/ |title=Bilatelarni odnosi/Datumi uspostave diplomatskih odnosa |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> Glede na stanje leta 2019 Hrvaška vzdržuje mrežo preko 54 veleposlaništev, 28 konzulatov in osem stalnih diplomatskih misij. Poleg tega je na Hrvaškem 52 tujih veleposlaništev in 69 konzulatov,<ref>{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/predstavnistva/veleposlanstva-stranih-drzava-u-rh/ |title=Veleposlanstva stranih država u RH |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> skupaj s pisarnami mednarodnih organizacij, kot so [[Evropska banka za obnovo in razvoj|Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)]], Mednarodna organizacija za migracije, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetovna banka, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO), Mednarodni tribunal za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije ([[ICTY]]), Visoki komisar Združenih narodov za begunce in [[UNICEF]].<ref name="MVP-foreign-missions">{{cite web|publisher=[[Ministry of Foreign Affairs and European Integration (Croatia)]]|url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|title=Diplomatic Missions and Consular Offices to Croatia|accessdate=24.9.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928000722/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|archivedate=28.9.2011|df=dmy-all}}</ref>
[[File:Podizanje NATO zastave 070409 pano 1.jpg|thumb|right|Svečanost ob dvigu zastave NATO ob pristopu Hrvaške k zvezi NATO leta 2009]]
Od leta 2003 dalje se je hrvaška zunanja politika osredotočala na strateški cilj pridružitve Evropski uniji.<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL">{{cite news|work=[[Nacional (weekly)|Nacional]] |url=http://arhiva.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |issue=517 |language=hr |title=Mesićeva podrška UN-u blokira ulazak Hrvatske u NATO |trans-title=Mesić's support to the UN blocks Croatian NATO accession |date=17.10.2005 |author=Eduard Šoštarić |accessdate=24.9.2011 |archivedate=30.6.2012 |deadurl=no |archiveurl=https://www.webcitation.org/68ocR483H?url=http://www.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |df=dmy }}</ref><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic">{{cite web|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|title=Izvješća o aktivnostima saborskih dužnosnika – rujan 2005: Odbor za parlamentarnu suradnju i odnose s javnošću Skupštine Zapadnoeuropske unije posjetio Hrvatski sabor|trans-title=Report on activities of Parliament officials – September 2005: Western European Union parliamentary cooperation and public relations committee visits Croatian Parliament|language=hr|date=26.9.2005|accessdate=24.9.2011}}</ref> 9. decembra 2011 je Hrvaška zaključila pridružitvena pogajanja in z Evropsko unijo podpisala pristopno izjavo.<ref name="EU-Negotiations-Completed">{{cite web|url=http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/824&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en|title=EU closes accession negotiations with Croatia|date=30.6.2011|publisher=[[European Commission]]|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="EU-Accession-Treaty">{{cite web|publisher=[[European Union]]|url=http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|title=Croatia signs EU accession treaty|date=9.12.2011|accessdate=12.12.2011|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120123185048/http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|archivedate=23.1.2012|df=dmy-all}}</ref> Z dejanskim vstopom v EU 1. julija 2013 je Hrvaška zaključila proces, ki se je začel leta 2001.<ref name="NYTimes-Croatia-EU-2013">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2011/06/11/world/europe/11iht-croatia11.html|title=Croatia Given Conditional Approval to Join E.U. in 2013|date=10.6.2011|author=Stephen Castle|accessdate=24.9.2011}}</ref> Ponavljajoči se oviri med pridružitvenimi pogajanji sta bili hrvaško nesodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije in slovensko zaustavljanje pogajanj zaradi nerešenih mejnih vprašanj.<ref>{{cite news|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4337777.stm|title=EU stalls over talks with Croatia|date=10.3.2005|accessdate=22.12.2011}}</ref><ref>{{cite news|publisher=BBC News|title=Slovenia unblocks Croatian EU bid|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8250441.stm|date=11.9.2009|accessdate=22.12.2011}}</ref> Zadnje naj bi rešili z arbitražnim sporazumom, podpisanim leta 2009,<ref name="NYTimes-Croatia-Slovenia-Arbitration">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2010/06/07/world/europe/07iht-slovenia.html|title=Slovenians Seem to Favor Arbitration in Border Dispute With Croatia|date=6.6.2010|agency=[[Reuters]]|accessdate=24.9.2011}}</ref> toda zaradi dogodkov med arbitražo Hrvaška ne priznava rezultatov. V začetku leta 2019 je stanje tako, da ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja z vsemi državami z ozemlja bivše Jugoslavije, na katere meji (Slovenija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora).<ref name="Border issues">{{cite news|publisher=www.total-croatia-news.com|url=https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|title=Overview of Croatia’s Border Disputes with BiH, Montenegro, Serbia, Slovenia, Liberland|date=22.1.2017|accessdate=1.1.2019}}</ref>
 
Drug hrvaški strateški cilj za to obdobje je bil članstvo v [[NATO]].<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL"/><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic"/> Hrvaška se je leta 2000 vključila v Partnerstvo za mir, leta 2008 je bila povabljena v NATO, ki se mu je formalno pridružila 1. aprila 2009.<ref name="NYTimes-Bush-Zagreb">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/04/05/world/europe/05cnd-prexy.html|title=Bush Champions Expansive Mission for NATO|date=5.4.2008|author=Steven Lee Myers|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="BBC-Croatia-NATO">{{cite news|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7977332.stm|title=Nato welcomes Albania and Croatia|date=1.4.2009|accessdate=24.9.2011}}</ref> Hrvaška je v letih 2008–2009 bila tudi nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, kar je v letu 2008 vključevalo tudi predsedstvo.<ref name="MVPEI-UNSC-2008-2009">{{cite web|publisher=Ministry of Foreign Affairs and European Integration (Croatia)|url=http://www.mvpei.hr/mvp.asp?pcpid=2531|title=Membership of the Republic of Croatia in the UN Security Council 2008–2009|accessdate=24.9.2011}}{{dead link|date=januar 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Hrvaška se trenutno pripravlja za vstop v [[schengensko območje]], kjer je problematična zlasti dolga meja z BiH.<ref>{{cite news|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/karamarko-granicni-nadzor-prema-eu-ukidamo-2015-clanak-248519|title=Karamarko: Granični nadzor prema EU ukidamo 2015.|trans-title=Karamarko: Border control towards the EU shall be abolished in 2015|language=hr|author=Stojan de Prato|date=4.2. 2011|newspaper=Večernji list|accessdate=2.7.2011}}</ref>
{{refbegin|30em}}
*{{cite book|first1=Roy|last1=Adkins|first2=Lesley|last2=Adkins|year=2008|title=The War for All the Oceans|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-311392-8|url=https://books.google.com/books?id=3u9jdSlnGiMC|accessdate=18.10.2011|ref=harv}}
*{{cite book|first1=Damir|last1=Agičić|first2=Dragutin|last2=Feletar|first3=Anita|last3=Filipčić|first4=Tomislav|last4=Jelić|first5=Zoran|last5=Stiperski|title=Povijest i zemljopis Hrvatske: priručnik za hrvatske manjinske škole|url=https://books.google.com/?id=9SArPwAACAAJ|year=2000|isbn=978-953-6235-40-7|language=hrvaščina|trans_title= / History and Geography of Croatia: Minority School Manual|accessdate=18.10.2011}}
*{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=KfqbujXqQBkC|first=Ivo|last=Banac|authorlink=|title=The national question in Yugoslavia: origins, history, politics|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9493-2|year=1984|accessdate=18.10.2011}}
*{{cite book|first=Mark|last=Biondich|title=Stjepan Radić, the Croat Peasant Party, and the politics of mass mobilization, 1904–1928|url=https://books.google.com/books?id=dZBgIIZ18WMC|year=2000|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-8294-7|accessdate=18.10.2011|ref=harv}}
*{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Richard C.|last=Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|year=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn= 978-1-57607-800-6|accessdate=18.10.2011|ref=harv}}
*{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Ivo|last=Goldstein|title=Hrvaška zgodovina|year=2005|publisher=|isbn= 978-961-213-180-7|accessdate=|ref=}}
*{{cite book|url=https://books.google.com/books/about/Hrvatska_politika_1990_2000.html?id=z7sVAQAAIAAJ|editor-first=Mirjana|editor-last=Kasapović|language=hrvaščina|title=HRVATSKA POLITIKA 1990.-2000.|trans_title= / Croatian Politics 1990–2000|publisher=University of Zagreb, Faculty of Political Science|year=2001|isbn=978-953-6457-08-3|accessdate=18.10.2011}}
*{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=ORSMBFwjAKcC|first1=Matjaž|last1=Klemenčič|first2=Mitja|last2=Žagar|title=The former Yugoslavia's diverse peoples: a reference sourcebook|publisher=ABC-CLIO|year=2004|isbn=978-1-57607-294-3|accessdate=17.10.2011|ref=harv}}
*{{cite book|first=Frederic Chapin|last=Lane|authorlink=|title=Venice, a Maritime Republic|publisher=JHU Press|year=1973|isbn=978-0-8018-1460-0|url=https://books.google.com/?id=PQpU2JGJCMwC|accessdate=18.10.2011|ref=harv}}
*{{cite book|first=Manus I.|last=Midlarsky|title=The Killing Trap: Genocide in the Twentieth Century|url=https://books.google.com/books?id=-oJuL_gcFHMC|accessdate=25 March 2013|edition=1|date=20 October 2005|publisher=Cambridge University Press|location=[[Cambridge]]| isbn=978-1-139-44539-9| ref=harv}}
*{{cite book|first=Branka|last=Magaš|title=Croatia Through History: The Making of a European State|publisher=Saqi Books|year=2007|isbn= 978-0-86356-775-9|url=https://books.google.com/books?id=OY5pAAAAMAAJ|accessdate=18.10.2011}}
*{{cite book|first=Ivan|last=Mužić|title=Hrvatska povijest devetoga stoljeća|trans_title= / Croatian Ninth Century History|language=hrvaščina|url= http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|format=PDF|isbn=978-953-263-034-3|year=2007|publisher=Naklada Bošković|accessdate=14.10.2011|ref=harv}}
* Statistični letopis Hrvaške za leto 2013
* Statistični letopis Hrvaške za leto 2015
6.628

urejanj