Hrvaška: Razlika med redakcijama

odstranjenih 10 zlogov ,  pred 2 mesecema
[[File:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|thumb|left|180px|[[Josip Broz Tito]] je vodil [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslavijo]] od 1944 do 1980; na sliki na obisku v rojstnem [[Kumrovec|Kumrovcu]], [[Hrvaško Zagorje]], 1961]]
[[Slika:Coat_of_Arms_of_the_Socialist_Republic_of_Croatia.svg|thumb|right|150px|Grb Socialistične republike Hrvaške]]
Po koncu [[2. Svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je Hrvaška postala enostrankarska [[Socializem|socialistična]] federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], v kateri je bila na oblasti [[Komunizem|Komunistična stranka]] Hrvaške. Znotraj federacije je uživala določeno stopnjo samostojnosti. Leta 1967 so hrvaški pisci in jezikoslovci objavili Izjavo o statusu in imenu standardnega hrvaškega jezika, s čemer so želeli doseči večjo samostojnost hrvaščine.<ref name="Šute-Deklaracija">{{cite journal|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=31|issue=1|issn=0353-295X|pages=317–318|title=Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika – Građa za povijest Deklaracije|trans_title=Declaration on the Status and Name of the Croatian Standard Language – Declaration History Articles|author=Ivica Šute|date=april 1999 | language = hr | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76413&lang=en}}</ref> Izjava je prispevala k razvoju narodnega gibanja za večje človekove pravice in decentralizacijo jugoslovanskega gospodarstva, ki je doseglo vrhunec z Hrvaškim poletjem leta 1971. Politični nasprotniki so gibanje imenovali [[MASPOK]] (masovni pokret). Najvidnejši vodje gibanja so bili [[Savka Dabčević-Kučar]] (1923–2009) in [[Miko Tripalo]] (1926–95), poleg njiju pa še [[Pero Pirker]], [[Ivan Šibl]], [[Dragutin Haramija]], razumniki kot [[Vlado Gotovac]] in [[Marko Veselica]], ter študentski vodje [[Dražen Budiša]] in [[Ivan Zvonimir Čičak]]. Zaradi sodelovanja je bilo obsojenih več kot 2000 oseb, več deset tisoč pa je izgubilo službo ali pa so bili premeščeni na nižja delovna mesta. Prepovedano je bilo delovanje ''Matice hrvatske'' ter ukinjeni številni časopisi in listi, vse po ukazu najvišjega jugoslovanskega vodstva.<ref>{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |title=Hrvaška: Jugoslavija i II. svjetski rat, (1918-1990) |accessdate=4.3.2019 |date= |format= |work=croatia.eu }}</ref><ref name="JL-Savka">{{cite news|newspaper=[[Jutarnji list]] |language=hr |url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |title=Heroina Hrvatskog proljeća |trans_title=/ Heroine of the Croatian Spring |date=6.8.2009 |author=Vlado Vurušić |accessdate=14.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |deadurl=noyes |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmExEdP?url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |df=dmy }}</ref> Kljub vsemu je [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|jugoslovanska ustava iz leta 1974]] zveznim enotam podelila večjo samostojnost in s tem pravzaprav izpolnila cilje hrvaške pomladi ter pripravila pravno osnovo za neodvisnost federalnih enot.<ref name="Rich">{{cite journal|author=Roland Rich|title=Recognition of States: The Collapse of Yugoslavia and the Soviet Union|journal=European Journal of International Law|year=1993|issue=1|volume=4|pages=36–65|url=http://www.ejil.org/article.php?article=1207&issue=67|accessdate=18.10.2011}}</ref>
 
Po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita leta 1980 se je politično stanje v Jugoslaviji poslabšalo, mednarodnostne napetosti pa je še podžgal Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti (1986) ter prevrati v Vojvodini, Kosovu in Črni gori (1989).{{sfn|Frucht|2005|p=433}}<ref>{{cite news|agency=[[Reuters]] |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE7D9123FF931A25752C0A96F948260&scp=2&sq=Titograd&st=nyt |title=Leaders of a Republic In Yugoslavia Resign |newspaper=[[The New York Times]] |date=12.1.1989 |accessdate=7.2.2010 |archivedate=25.7.2012 |deadurl=no |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmSYE7N?url=https://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html |df=dmy }}</ref>
6.628

urejanj