|
}}
'''Kalmiščina''' (kalmiško Хальмг IPA: [xaɮʲmg œːrtin kɛɮn] ali Хальмг келн, Haľmg keln, IPA: [xaɮʲmg kɛɮn] V Rusiji se imenuje kalmiščina je [[Altajski jeziki|altajski jezik]] iz skupine vzhodnomongolskih jezikov,. kiPo garuskem govoripopisu maloprebivalstva večiz kotleta 400.0002010 ljudiga v Republiki [[Kalmikija|Kalmikiji]] na vzhodu [[Rusija|Rusije]] (govori 80.500; 2010)ljudi od skupno 183.000 Kalmikov.
Kalmiščina ima več narečij: torguttorgutsko, kok nurkoknursko, jahačinjahačinsko, bajitbajitsko, mingatmingatsko, olotolotsko, hošuthošutsko in dorbotdorbotsko na Kitajskem, jahačinjahačinsko, bajitbajitsko, mingatmingatsko, olotolotsko, hošuthošutsko, urianhaiurjanhajsko in hontonhontonsko v Mongoliji inter buzavabuzavsko, torguttorgutsko, dorbotdorbotsko in sart kalmak-kalmiško v Rusiji.
[[UNESCO]] je kalmiščino razglasil za resno ogrožen jezik.<ref>''UNESCO Atlas of the World's languages in danger''. Pridobljeno 31. oktobra 2012.<sup>[mrtva povezava]</sup></ref>
==Zgodovina==
Kalmiščino kot prvi jezik govori samo še manjši del Kalmikov. Upadanje števila govorcev se je začelo decembra 1943, ko so ruske sovjetske oblasti zaradi sodelovanja manjšega števila Kalmikov z nemškim okupatorjem Kalmike kazensko preselilapreselile na vzhod države. Na opuščanje jezika je vplivalo več dejavnikov: smrt velikega števila govorcev zaradi bolezni in podhranjenosti med selitvijo in po naselitvi v Srednji Aziji, južni Sibiriji in ruskem Daljnem vzhodu, velika razpršenost izgnane kalmiške populacije, trajanje izgona, ki se je končal leta 1957, občutek krivdestigmatizacija zaradi obtožb za izdajo inter asimilacija v večjo in bolj dominantno kulturo.
Sovjetska oblast je leta 1957 ponovno ustanovila Kalmiško avtonomno oblast in kasneje Avtonomno republiko Kalmikijo inter Kalmikom po štirinajstih letih izgona dovolila vrnitev v domovino. Uradni jezik v republiki je bil ruski. Poučevanje kalmiškega jezika seje jebilo zelo okrnilookrnjeno. Knjige, revije in časopisi so se tiskali v cirilici. V drugi polovici 197070. let 20. stoletja je primarniprvi jezik v javnem življenju in šolstvu v Kalmikiji postala ruščina.
Med Perestrojko so kalmiški jezikoslovci v sodelovanju s kalmiško vlado poskušali oživiti kalmiški jezik in kalmiško kulturo. Jezik je postal uradni jezik republike, s čimer se je javni upravi in šolstvu izenačil z ruskim jezikom.
==Geografska porazdelitev==
Večina govorcev kalmiškega jezika živi v republiki Kalmikiji, v kateri je uradni jezik. Manjša skupina govorcev živi v Franciji in Združenih državah Amerike. Celotno število govorcev na vseh treh lokacijah ni znano. Raba jezika povsod upada, zato spada med ogrožene jezike.
==Pisava==
Prvi zapisi v kalmiškem/orjatskem jeziku segajo v 11. stoletje. Pisani so bili v [[ujgurska pisava|ujgurski pisavi]]. Prvo kalmiško abecedo, tako imenovano [[čista pisava|čisto pisavo]] (orjatsko ''todo bicig'') je sestavil kalmiški budistični menih Zaja Pandit. Leta 1924 je čisto pisavo zamenjala [[cirilica]]. Cirilico je leta 1930 zamenjala [[latinica]], slednjo pa leta 1938 prilagojena cirilica, ki je dokončno spodrinila tradicionalno kalmiško pisavo.<ref>Bosia Kornousova. [http://web.archive.org/web/20120717012018/http://www6.gencat.net/llengcat/noves/hm01hivern-primavera/internacional/kornou4_9.htm#3 ''Language Policy and Minority Language Planning in Russia: the case study of the Kalmyk language''].</ref>
Za kalmiščino se uporablja naslednja modificiranaprilagojena cirilica:
{|class="wikitable"
| 