Glasovne besedne figure: razlika med redakcijama

odstranjenih 224 zlogov ,  pred 1 letom
 
Polni stik ali rima ([[latinščina|lat.]] ''rhythmus'' = ritem) je ujemanje končnega dela dveh besed, navadno zadnjih dveh [[zlog]]ov; ker se besedi nahajata po navadi na koncu [[verz]]ov, pesem tako dobi poseben [[ritem]] in kadenco. Med najlepše slovenske rime spadajo gotovo [[Oton Župančič|Župančičeve]], na primer: ''Pošastno sopihajoč / kot demon vlak gre v noč''. A tudi pregovori nudijo odlične rime: ''Hitra ženitev, dolga grenitev''.
 
Rima je bila v [[klasika|klasičnih]] poezijah nepogrešljiva in celo obvezna figura, karv jeslovenski (posebnopovojni pri manj nadarjenih [[pesnik]]ih) velikokrat oviralo prosto izražanje in celo navajalo k besedam tveganega pomena in [[okus]]a. Zaradi tega so moderne stvaritve opustile obveznost rime inpoeziji se je pesniki poslužujejo samo občasno, kakor ostalih figur, ko želijo doseči posebni učinek.
 
==Samoglasniški stik==
Medtem ko se pri polnem stiku (rimi) ponavlja končni del besede, ki je lahko en sam zlog ali pa tudi več zlogov, se pri samoglasniškem stiku ali asonanci (lat. ''adsonare'' = sozveneti) ponavljajo le [[samoglasnik]]i. Besede so popolnoma različne, a samoglasniki v njih so vedno isti. Velikokrat je to le nadomestek za rimo na koncu verza. Ponavljanja samoglasnikov je pa posebno zanimivo, ko se te besede vrstijo ena za drugo v istem verzu in tako ustvarjajo izrazit učinek: ''Krog mene stene večne ječe'' ([[Simon Gregorčič|Gregorčič]]).
 
==Soglasniški stik==
417

urejanj