Napoleon Bonaparte: razlika med redakcijama

dodanih 11.494 zlogov ,  pred 9 meseci
m
vrnitev sprememb uporabnika 86.61.63.57 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik
(****)
m (vrnitev sprememb uporabnika 86.61.63.57 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik)
Oznaka: vrnitev
|nationality = francoska
}}
'''Napoléon Bonaparte''' ({{jezik-it|Napoleone di Buonaparte}}), [[Francozi|francoski]] [[vojska|vojaški]] in [[politika|politični]] vodja, [[general]] in [[cesar]] '''Napoleon I.''', * [[15. avgust]] [[1769]], [[Ajaccio]], [[Korzika]], [[Francija]], † [[5. maj]] [[1821]], [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]].
'''Napoléon Bonaparte''' je bil velik kre***
 
Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom ''Napoléon I le Grand'' (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini [[Zahodna Evropa|Zahodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za [[monarh]]e, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenih monarhov]]«. Še danes se ga drži vzdevek »mali veliki mož«.
*
 
== Življenjepis ==
 
Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na [[Korzika|Korziki]] (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo [[korziščina|korziško]]. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v [[Brienne-le-Château|Briennu]], zatem pa na [[Vojaška akademija|Francoski vojaški akademiji]].
 
== Vojaška kariera ==
 
Nemirni čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] je dočakal v [[Pariz]]u, s činom topniškega stotnika. Napredoval je tudi leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado (obdobje po [[francoska revolucija|revoluciji]] od 1795 do 1799 leta, ko so oblast prevzeli [[žirondisti]]; izvršilna oblast petih voljenih mož - [[Francoski direktorij|direktorij]]). Ker je zavzel pristanišče [[Toulon]], je že s 24 leti postal [[Brigadni general (Francija)|brigadni general]]. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni [[Zgodovina Italije|Italiji]]. Po zaslugi svojega briljantnega uma je po nizu bitk in spretnih manevrov porazil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko cesarsko]] armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri [[Dunaj]]a; Napoleonovi vojaki so zasedli [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Celovec]], [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski cesar]] pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v [[campoformijski mir|Campo Formiu]] leta 1797. Po neuspehu v [[Egipt]]u ([[Britanci]] so ga premagali v pomorski [[Bitka za Abukir (1798)|bitki pri Abukirju]] in mu preprečili zasedbo Egipta) se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel [[državni udar]], odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana.
 
=== Napoleon - cesar Francozov ===
[[Slika:Andrea Appiani 002.jpg|thumb|right|200px|Napoleon Bonaparte, kot ga je leta 1805 upodobil Andrea Appiani]]
 
Leta 1799 je postal ''prvi konzul'' Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za ''cesarja Francozov''; s cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in [[Seznam rimskih cesarjev|rimskih cesarjev]]. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (''code civil'' oz. ''[[code civil|code Napoleon]]''), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, [[verska strpnost|versko strpnost]], nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo [[Fevdalizem|fevdalnih]] pravic in druga načela francoske revolucije.
 
=== Napoleonova osvajanja ===
 
Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Začel je v Italiji, z zmago nad Avstrijo, [[Prusija|Prusijo]] in [[Ruski imperij|Rusijo]] je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav; 1806 je razpustil [[Sveto rimsko cesarstvo]], nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809) odrezal od morja. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], ki je imela močno [[vojna mornarica|ladjevje]], leta 1805 ([[vojna tretje koalicije]]) je admiral [[Horatio Nelson]] [[bitka pri Trafalgarju|pri Trafalgarju]] v eni najznamenitejših [[pomorska bitka|pomorskih bitk]] uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Sčasoma se je v Evropi kazal vse večji upor proti Napoleonovi vladavini. Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo; [[Bitka pri Borodinu|pri Borodinu]] blizu [[Moskva|Moskve]] je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon sicer zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto; v Moskvi je tedaj izbruhnil požar (verjetno so ga podtaknili Rusi). Ruski [[feldmaršal]] [[Mihail Ilarionovič Kutuzov|Kutuzov]] je v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je poražen zapustil Moskvo 19. oktobra 1812.
 
[[Slika:Slavkov Austerlitz detail France.jpg|thumb|Detajl spomenika [[Bitka pri Austerlitzu|bitke pri Austerlitzu - Slavkovu]], pokrajina Moravska, Češka]]
 
=== Napoleonov konec ===
Poraz v Rusiji je spodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri [[Leipzig]]u prišlo do [[bitka narodov|bitke narodov]], v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru I.]] je pariški mestni svet predal ključe Pariza. Napoleona so izgnali na sredozemski otok [[Elba|Elbo]]. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo]] v današnji [[Belgija|Belgiji]] se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz ([[Arthur Wellesley|Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski]]). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni [[Sveta Helena (otok)|otok svete Helene]], kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila zastrupitev z [[arzenik]]om.{{navedi vir}}
 
== Rodovnik ==
{{Predniki
|style=font-size: 85%; line-height:
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color:
|1= 1. ''' Napoleon I Bonaparte''', <br /> ''francoski cesar in kralj Italije''
|2= 2. Carlo Maria Buonaparte
|3= 3. Maria Letizia Ramolino
|4= 4. Giuseppe Maria Buonaparte
|5= 5. Maria Saveria Paravisini
|6= 6. Giovanni Geronimo Ramolino
|7= 7. Angela Maria Pietrasanta
|8= 8. Sebastiano Nicola Buonaparte
|9= 9. Maria Anna Tusoli
|10= 10. Giuseppe Maria Paravisini
|11= 11. Maria Angela Salineri
|12= 12. Giovanni Agostino Ramolino
|13= 13. Angela Maria Peri
|14= 14. Giuseppe Maria Pietrasanta
|15= 15. Maria Josephine Malerba
|16= 16. Giuseppe Maria Buonaparte
|17= 17. Maria Colonna Bozzi
|18= 18. Carlo Tusoli
|19= 19. Isabella
|20=
|21=
|22= 22. Angelo Agostino Salineri
|23= 23. Francetta Merezano
|24= 24. Giovanni Girolamo Ramolino
|25= 25. Maria Laetitia Boggiano
|26= 26. Andrea Peri
|27= 27. Maria Maddalena Colonna d'Istria
|28= 28. Giovanni Antonio Pietrasanta
|29=
|30=
|31=
}}
 
{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Rodbina Bonaparte]]|name=Francoski cesar Napoleon I}}
{{s-break}}
{{S-off|}}
{{s-break}}
{{S-bef|before=[[Francoski direktorij]]}}
{{s-ttl|title=Začasni konzul Francije|years=11.november&nbsp;– 12.december 1799|alongside=<br />[[Roger Ducos]] in [[Emmanuel-Joseph Sieyès]]}}
{{s-non|reason=Postal [[Francoski konzulat|konzul]]}}
{{s-break}}
{{s-new|reason=[[Francoski konzula|Ustanovitev Konzulata]]}}
{{s-ttl|title=[[Prvi konzul]] Francije|years=12.december 1799&nbsp;– 18.maj 1804|alongside=<br />[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] (Drugi konzul)<br />[[Charles-François Lebrun, duc de Plaisance|Charles-François Lebrun]] (Tretji konzull)}}
{{s-non|reason=Postal [[Prvo Francosko cesarstvo|cesar]]}}
{{s-break}}
{{S-reg|}}
{{s-break}}
{{s-vac|last=[[Ludvik XVI. Francoski]]|reason=[[Francoska revolucija]]|as=Kralj Francozov}}
{{s-ttl|title=[[Seznam francoskih kraljev|Cesar Francozov]]|years=18.maj 1804&nbsp;– 11.april 1814}}
{{S-aft|after=[[Ludvik XVIII. Francoski]]|as=Kralj Francije in Navare}}
{{s-break}}
{{s-vac|last=[[Karel V. Habsburški]]|as=zadnji kronani monarh, 1530}}
{{s-ttl|title=[[Kralj Italije]]|years=17.marec 1805&nbsp;– 11.april 1814}}
{{s-vac|next=[[Viktor Emanuel II. Italijanski|Viktor Emanuel II. Savojski]]}}
{{s-break}}
{{S-bef|before=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare}}
{{s-ttl|title=Francoski cesar|years=20.marec&nbsp;– 22.junij 1815}}
{{S-aft|after=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare <br />([[Napoleon II. Bonaparte|Napoleon II]] '''according to his will only''')}}
{{s-break}}
{{s-new|reason=Ustanovitev države}}
{{s-ttl|title=Vodja [[Renska konfederacija|Renske konfederacije]]|years=12.julij 1806&nbsp;– 19.oktober 1813}}
{{s-non|reason=Razpad Renske konfederacije|reason2=nasledstveni vladar:<br />[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II, cesar Svetega rimskega cesarstva]]<br />kot predsednik [[Nemška konfederacija|Nemške konfederacije]]}}
{{s-break}}
{{S-pre|}}
{{s-break}}
{{s-new}}
{{s-tul|title=Cesar Francozov|years=11.april 1814&nbsp;– 20.marec 1815}}
{{s-vac|next=Napoleon II}}
{{S-konec}}
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Glej tudi ==
* [[Bonapartizem]]
* [[seznam francoskih generalov]]
* [[seznam francoskih politikov]]
 
== Zunanje povezave ==
{{wikinavedek}}
{{Zbirka|Category:Napoleon I of France|Napoléon Bonaparte}}
* [http://www.napoleonbonaparte.nl Uradna stran o Napoleonu]
* [http://www.napoleonguide.com/index.htm The Napoleonic Guide]
* [http://www.napoleon-series.org/ Napoleon Series]
* [http://www.napoleonicsociety.com/ International Napoleonic Society]
* [http://www.pbs.org/empires/napoleon/home.html Biography] by the US Public Broadcasting Service
* [http://www.inside-longwood.com/inside-longwood-chronology.html The last years in St. Helena] Illustrated chronology of Napoleon's captivity in St. Helena.
* [http://www.inside-longwood.com/index.html Inside Longwood] Descriptions of Longwood House, St. Helena, and other places in the island, as well as articles about Napoleon's captivity.
* [http://www.booknotes.org/Watch/91435-1/Alan+Schom.aspx ''Booknotes'' interview with Alan Schom on ''Napoleon Bonaparte'', 26 October 1997.]
* [http://www.friv.si/opis/Napoleon_Stupid/13/ Parodična igra o Napoleonu]
* {{worldcat id|id=lccn-n79-54933}}
* {{Gutenberg|no=3567|name=Memoirs of Napoleon}}
* {{Gutenberg|no=14300|name=The Life of Napoleon I|author=John Holland Rose|authorlink=John Holland Rose}}
* {{Gutenberg|no=17579|name=The History of Napoleon Buonaparte|author=John Gibson Lockhart|authorlink=John Gibson Lockhart}}
* {{Gutenberg|no=24360|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 1/4
* {{Gutenberg|no=27289|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 3/4
 
{{normativna kontrola}}
1.017

urejanj