Redakcija: 16:09, 10. maj 2020 uredi 86.61.63.57 (pogovor) **** Oznaki: zamenjano vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:09, 10. maj 2020 uredi razveljavi Tegel (pogovor \| prispevki) 1.044 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 86.61.63.57 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik Oznaka: vrnitev Novejše urejanje →
Vrstica 11: \|nationality = francoska }} '''Napoléon Bonaparte''' ({{jezik-it\|Napoleone di Buonaparte}}), [[Francozi\|francoski]] [[vojska\|vojaški]] in [[politika\|politični]] vodja, [[general]] in [[cesar]] '''Napoleon I.''', * [[15. avgust]] [[1769]], [[Ajaccio]], [[Korzika]], [[Francija]], † [[5. maj]] [[1821]], [[Sveta Helena (otok)\|Sveta Helena]]. '''Napoléon Bonaparte''' je bil velik kre*** Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom ''Napoléon I le Grand'' (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini [[Zahodna Evropa\|Zahodne]] in [[Srednja Evropa\|Srednje Evrope]]. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za [[monarh]]e, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem\|razsvetljenih monarhov]]«. Še danes se ga drži vzdevek »mali veliki mož«. * == Življenjepis == Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na [[Korzika\|Korziki]] (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo [[korziščina\|korziško]]. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v [[Brienne-le-Château\|Briennu]], zatem pa na [[Vojaška akademija\|Francoski vojaški akademiji]]. == Vojaška kariera == Nemirni čas [[Francoska revolucija\|francoske revolucije]] je dočakal v [[Pariz]]u, s činom topniškega stotnika. Napredoval je tudi leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado (obdobje po [[francoska revolucija\|revoluciji]] od 1795 do 1799 leta, ko so oblast prevzeli [[žirondisti]]; izvršilna oblast petih voljenih mož - [[Francoski direktorij\|direktorij]]). Ker je zavzel pristanišče [[Toulon]], je že s 24 leti postal [[Brigadni general (Francija)\|brigadni general]]. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni [[Zgodovina Italije\|Italiji]]. Po zaslugi svojega briljantnega uma je po nizu bitk in spretnih manevrov porazil [[Avstrijsko cesarstvo\|avstrijsko cesarsko]] armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri [[Dunaj]]a; Napoleonovi vojaki so zasedli [[Ljubljana\|Ljubljano]] in [[Celovec]], [[Avstrijsko cesarstvo\|avstrijski cesar]] pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v [[campoformijski mir\|Campo Formiu]] leta 1797. Po neuspehu v [[Egipt]]u ([[Britanci]] so ga premagali v pomorski [[Bitka za Abukir (1798)\|bitki pri Abukirju]] in mu preprečili zasedbo Egipta) se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel [[državni udar]], odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana. === Napoleon - cesar Francozov === [[Slika:Andrea Appiani 002.jpg\|thumb\|right\|200px\|Napoleon Bonaparte, kot ga je leta 1805 upodobil Andrea Appiani]] Leta 1799 je postal ''prvi konzul'' Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za ''cesarja Francozov''; s cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo [[Karel Veliki\|Karla Velikega]] in [[Seznam rimskih cesarjev\|rimskih cesarjev]]. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (''code civil'' oz. ''[[code civil\|code Napoleon]]''), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, [[verska strpnost\|versko strpnost]], nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo [[Fevdalizem\|fevdalnih]] pravic in druga načela francoske revolucije. === Napoleonova osvajanja === Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Začel je v Italiji, z zmago nad Avstrijo, [[Prusija\|Prusijo]] in [[Ruski imperij\|Rusijo]] je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav; 1806 je razpustil [[Sveto rimsko cesarstvo]], nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v [[Renska zveza\|Rensko zvezo]]. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo [[Ilirske province\|Ilirskih provinc]] (1809) odrezal od morja. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske\|Velika Britanija]], ki je imela močno [[vojna mornarica\|ladjevje]], leta 1805 ([[vojna tretje koalicije]]) je admiral [[Horatio Nelson]] [[bitka pri Trafalgarju\|pri Trafalgarju]] v eni najznamenitejših [[pomorska bitka\|pomorskih bitk]] uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Sčasoma se je v Evropi kazal vse večji upor proti Napoleonovi vladavini. Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo; [[Bitka pri Borodinu\|pri Borodinu]] blizu [[Moskva\|Moskve]] je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon sicer zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto; v Moskvi je tedaj izbruhnil požar (verjetno so ga podtaknili Rusi). Ruski [[feldmaršal]] [[Mihail Ilarionovič Kutuzov\|Kutuzov]] je v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je poražen zapustil Moskvo 19. oktobra 1812. [[Slika:Slavkov Austerlitz detail France.jpg\|thumb\|Detajl spomenika [[Bitka pri Austerlitzu\|bitke pri Austerlitzu - Slavkovu]], pokrajina Moravska, Češka]] === Napoleonov konec === Poraz v Rusiji je spodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri [[Leipzig]]u prišlo do [[bitka narodov\|bitke narodov]], v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju [[Aleksander I. Ruski\|Aleksandru I.]] je pariški mestni svet predal ključe Pariza. Napoleona so izgnali na sredozemski otok [[Elba\|Elbo]]. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju [[Bitka pri Waterlooju\|Waterloo]] v današnji [[Belgija\|Belgiji]] se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz ([[Arthur Wellesley\|Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski]]). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni [[Sveta Helena (otok)\|otok svete Helene]], kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila zastrupitev z [[arzenik]]om.{{navedi vir}} == Rodovnik == {{Predniki \|style=font-size: 85%; line-height: \|border=1 \|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; \|boxstyle_1=background-color: #fcc; \|boxstyle_2=background-color: #fb9; \|boxstyle_3=background-color: #ffc; \|boxstyle_4=background-color: #bfc; \|boxstyle_5=background-color: \|1= 1. ''' Napoleon I Bonaparte''', <br /> ''francoski cesar in kralj Italije'' \|2= 2. Carlo Maria Buonaparte \|3= 3. Maria Letizia Ramolino \|4= 4. Giuseppe Maria Buonaparte \|5= 5. Maria Saveria Paravisini \|6= 6. Giovanni Geronimo Ramolino \|7= 7. Angela Maria Pietrasanta \|8= 8. Sebastiano Nicola Buonaparte \|9= 9. Maria Anna Tusoli \|10= 10. Giuseppe Maria Paravisini \|11= 11. Maria Angela Salineri \|12= 12. Giovanni Agostino Ramolino \|13= 13. Angela Maria Peri \|14= 14. Giuseppe Maria Pietrasanta \|15= 15. Maria Josephine Malerba \|16= 16. Giuseppe Maria Buonaparte \|17= 17. Maria Colonna Bozzi \|18= 18. Carlo Tusoli \|19= 19. Isabella \|20= \|21= \|22= 22. Angelo Agostino Salineri \|23= 23. Francetta Merezano \|24= 24. Giovanni Girolamo Ramolino \|25= 25. Maria Laetitia Boggiano \|26= 26. Andrea Peri \|27= 27. Maria Maddalena Colonna d'Istria \|28= 28. Giovanni Antonio Pietrasanta \|29= \|30= \|31= }} {{S-začetek}} {{S-hou\|[[Rodbina Bonaparte]]\|name=Francoski cesar Napoleon I}} {{s-break}} {{S-off\|}} {{s-break}} {{S-bef\|before=[[Francoski direktorij]]}} {{s-ttl\|title=Začasni konzul Francije\|years=11.november – 12.december 1799\|alongside=<br />[[Roger Ducos]] in [[Emmanuel-Joseph Sieyès]]}} {{s-non\|reason=Postal [[Francoski konzulat\|konzul]]}} {{s-break}} {{s-new\|reason=[[Francoski konzula\|Ustanovitev Konzulata]]}} {{s-ttl\|title=[[Prvi konzul]] Francije\|years=12.december 1799 – 18.maj 1804\|alongside=<br />[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] (Drugi konzul)<br />[[Charles-François Lebrun, duc de Plaisance\|Charles-François Lebrun]] (Tretji konzull)}} {{s-non\|reason=Postal [[Prvo Francosko cesarstvo\|cesar]]}} {{s-break}} {{S-reg\|}} {{s-break}} {{s-vac\|last=[[Ludvik XVI. Francoski]]\|reason=[[Francoska revolucija]]\|as=Kralj Francozov}} {{s-ttl\|title=[[Seznam francoskih kraljev\|Cesar Francozov]]\|years=18.maj 1804 – 11.april 1814}} {{S-aft\|after=[[Ludvik XVIII. Francoski]]\|as=Kralj Francije in Navare}} {{s-break}} {{s-vac\|last=[[Karel V. Habsburški]]\|as=zadnji kronani monarh, 1530}} {{s-ttl\|title=[[Kralj Italije]]\|years=17.marec 1805 – 11.april 1814}} {{s-vac\|next=[[Viktor Emanuel II. Italijanski\|Viktor Emanuel II. Savojski]]}} {{s-break}} {{S-bef\|before=Ludvik XVIII. Francoski\|as=Kralj Francije in Navare}} {{s-ttl\|title=Francoski cesar\|years=20.marec – 22.junij 1815}} {{S-aft\|after=Ludvik XVIII. Francoski\|as=Kralj Francije in Navare <br />([[Napoleon II. Bonaparte\|Napoleon II]] '''according to his will only''')}} {{s-break}} {{s-new\|reason=Ustanovitev države}} {{s-ttl\|title=Vodja [[Renska konfederacija\|Renske konfederacije]]\|years=12.julij 1806 – 19.oktober 1813}} {{s-non\|reason=Razpad Renske konfederacije\|reason2=nasledstveni vladar:<br />[[Franc I. Habsburško-Lotarinški\|Franc II, cesar Svetega rimskega cesarstva]]<br />kot predsednik [[Nemška konfederacija\|Nemške konfederacije]]}} {{s-break}} {{S-pre\|}} {{s-break}} {{s-new}} {{s-tul\|title=Cesar Francozov\|years=11.april 1814 – 20.marec 1815}} {{s-vac\|next=Napoleon II}} {{S-konec}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Bonapartizem]] * [[seznam francoskih generalov]] * [[seznam francoskih politikov]] == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} {{Zbirka\|Category:Napoleon I of France\|Napoléon Bonaparte}} * [http://www.napoleonbonaparte.nl Uradna stran o Napoleonu] * [http://www.napoleonguide.com/index.htm The Napoleonic Guide] * [http://www.napoleon-series.org/ Napoleon Series] * [http://www.napoleonicsociety.com/ International Napoleonic Society] * [http://www.pbs.org/empires/napoleon/home.html Biography] by the US Public Broadcasting Service * [http://www.inside-longwood.com/inside-longwood-chronology.html The last years in St. Helena] Illustrated chronology of Napoleon's captivity in St. Helena. * [http://www.inside-longwood.com/index.html Inside Longwood] Descriptions of Longwood House, St. Helena, and other places in the island, as well as articles about Napoleon's captivity. * [http://www.booknotes.org/Watch/91435-1/Alan+Schom.aspx ''Booknotes'' interview with Alan Schom on ''Napoleon Bonaparte'', 26 October 1997.] * [http://www.friv.si/opis/Napoleon_Stupid/13/ Parodična igra o Napoleonu] * {{worldcat id\|id=lccn-n79-54933}} * {{Gutenberg\|no=3567\|name=Memoirs of Napoleon}} * {{Gutenberg\|no=14300\|name=The Life of Napoleon I\|author=John Holland Rose\|authorlink=John Holland Rose}} * {{Gutenberg\|no=17579\|name=The History of Napoleon Buonaparte\|author=John Gibson Lockhart\|authorlink=John Gibson Lockhart}} * {{Gutenberg\|no=24360\|name=The Life of Napoleon I.\|author=William Milligan Sloane\|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 1/4 * {{Gutenberg\|no=27289\|name=The Life of Napoleon I.\|author=William Milligan Sloane\|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 3/4 {{normativna kontrola}}

Napoleon Bonaparte: Razlika med redakcijama