Maximilian Schell: razlika med redakcijama

dodanih 22 zlogov ,  pred 1 letom
m
dp
m (tn)
m (dp)
'''Maximilian Schell''', [[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Švicarji|švicarski]]<ref>{{cite book|last= Johnstone|first= Iain|title=The Arnhem Report: The story behind A Bridge Too Far|year=1977|isbn=0352397756|quote=I'm Swiss, but I was born in Austria.}}</ref> [[igralec (umetnik)|igralec]], [[režiser]], [[Filmski producent|producent]] in [[scenarist]], * [[8. december]] [[1930]], [[Dunaj]], [[Avstrija]], † [[1. februar]] [[2014]], [[Innsbruck]].
[[slika:Maximilian Schell - 1961-jn.jpg|thumb|left|Schell v filmu ''Judgment at Nuremberg'']]
Rodil se je v družini umetnikov, ki je po [[Anschluss|priključitvi Avstrije Tretjemu raju]] leta 1938 prebegnila v [[Švica|Švico]]. Ustalili so se v [[Zürich]]u, kjer se je po vojni še kot šolar posvetil igri in režiji. Študija ni končal, namesto tega se je odločil za kariero igralca. Pričel jo je v gledaliških skupinah v Švici, Avstriji in Nemčiji, nakar je nastopil tudi v nekaj filmih, večinoma nemških protivojnih. Kasneje je odšel v [[Hollywood]] in dobival glavne vloge v vrsti ameriških filmov o nacistih, saj je tekoče govoril tako nemško kot angleško. Za svojo drugo hollywoodsko vlogo, v kateri je uprizoril odvetnika obrambe v drami ''[[Judgment at Nuremberg]]'' o [[nürnberški procesi|nürnberških procesih]], je leta 1961 prejel [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] in [[zlati globus]] za najboljšega igralca kot prvi nemško govoreči igralec po drugi svetovni vojni.
 
Kot igralec je imel širši razpon in je upodabljal raznolike osebnosti, od [[Simon Bolivar|Simona Bolivarja]] in [[Peter Veliki|Petra Velikega]] do [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]], čeprav je v preostanku 1960. let igral v komercialno naravnanih filmih, kjer ni imel priložnosti izstopati kot igralec. Še dve nominaciji za oskarja si je prislužil z nastopoma v filmih ''[[The Man in the Glass Booth]]'' (1975) in ''[[Julija (film, 1977)|Julija]]'' (1977), za vlogo [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenina]] v televizijskem filmu ''[[Stalin (film, 1992)|Stalin]]'' (1992) pa [[drugi zlati globus]]. Kot gledališki igralec je bil najbolj znan po vlogi [[Hamlet]]a, kot režiser in producent pa je ustvarjal raznolike filme, opere in gledališke predstave, nekatere bolj umetniško, druge bolj komercialno naravnane.
 
Po letu 2000 je bil zaradi zdravstvenih težav manj aktiven, a je nadaljeval z igranjem predvsem na televiziji. Leta 2005 se je ločil od ruske igralke Natalije Andrejčenko, s katero je bil poročen od leta 1985 in imel z njo hči Nastassjo. Leto dni pred smrtjo se je poročil drugič, tokrat s hrvaško-nemško operno pevko Ivo Mihanovic. Ob poklicnem slovesu je bil tudi priznan amaterski [[pianist]]; delal je z znamenitimi dirigenti, kot sta [[Claudio Abbado]] in [[Leonard Bernstein]] ter z različnimi orkestri. Tudi njegov brat in sestre so bili igralci, znana je bila predvsem sestra [[Maria Schell|Maria]], s katero je večkrat nastopal in o njej leta 2002 produciral dokumentarni film ''My Sister Maria''.