Besedilo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
m clean up > popravi, z AWB
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Besedila''' so lahko:
{{popravi}}
subjektivna in objektivna besedila
 
zasebna* subjektivna in javnaobjektivna besedila
uradna* zasebna in neuradnajavna besedila
* uradna in neuradna besedila
* praktičnosporazumevalna, uradovalna, [[Stroka|strokovna]] in publicistična besedila
 
Subjektivna so tista besedila pri katerih [[sporočevalec]] pri [[Opis|opisovanju]], [[Pripovedovanje|pripovedovanju]] izraža svoje [[mnenje]] in [[Čustvo|čustva]].
uradna in neuradna besedila
Pri objektivnih besedilih pa sporočevalec o neki stvari podaja le preverljive in stvarne podatke in to brez svojega osebnega razmerja do ubesediljenega.
 
Zasebna so tista besedila, ki so namenjena določenemu posamezniku ali določeni manjši skupini ljudi (npr. družini Novak). Vsebujejo podatke, ki jih sporočevalec želi zaupati le izbranemu krogu bralcev oziroma poslušalcev.
praktičnosporazumevalna, uradovalna, strokovna in publicistična besedila
 
SubjektivnaJavna pa so tista besedila, priki katerihjih sporočevalec pritvori opisovanju,za pripovedovanjumnožico izražaljudi svojeoziroma mnenjeza in čustvajavnost.
Pri objektivnih besedilih pa sporočevalec o neki stvari podaja le preverljive in stvarne podatke in to brez svojega osebnega razmerja do ubesediljenega.
 
 
[[Človek]] živi z drugimi ljudmi v različnih skupnostih oz.oziroma [[ustanova|ustanovah]]. In v vsaki skupnosti ima določeno družbeno vlogo. Medtem ko so si nosilci iste družbene vloge enakovredni, so nosilci različnih družbenih vlog med seboj v neenakovrednem razmerju, torej nadrejeni ali podrejeni.
Zasebna so tista besedila, ki so namenjena določenemu posamezniku ali določeni manjši skupini ljudi (npr. družini Novak). Vsebujejo podatke, ki jih sporočevalec želi zaupati le izbranemu krogu bralcev oziroma poslušalcev.
Javna paNeuradna so tista besedila, ki jih sporočevalec tvorigovori zaali množicopiše ljudidružbeno ozenakovrednemu naslovniku (npr. zasestri, prijatelju,...). Naslovnika nagovarja z [[Ime|imenom]] in z njim navezuje stike z neuradnimi javnost[[Nagovor|nagovori]].
[[Uraden|Uradna]] besedila pa so tista, ki jih sporočevalec pošilja družbeno neenakovrednemu naslovniku (npr. [[učenec]] [[Učitelj|učitelju]]). [[Naslovnik|Naslovnika]] nagovori z uradnim nagovorom, [[Priimek|priimkom]] ter [[Družba|družbeno]] vlogo.
 
Človek živi z drugimi ljudmi v različnih skupnostih oz. ustanovah. In v vsaki skupnosti ima določeno družbeno vlogo. Medtem ko so si nosilci iste družbene vloge enakovredni, so nosilci različnih družbenih vlog med seboj v neenakovrednem razmerju, torej nadrejeni ali podrejeni.
Neuradna so tista besedila, ki jih sporočevalec govori ali piše družbeno enakovrednemu naslovniku (npr. sestri, prijatelju,...). Naslovnika nagovarja z imenom in z njim navezuje stike z neuradnimi nagovori.
Uradna besedila pa so tista, ki jih sporočevalec pošilja družbeno neenakovrednemu naslovniku (npr. učenec učitelju). Naslovnika nagovori z uradnim nagovorom, priimkom ter družbeno vlogo.
 
Praktičnosporazumevalna besedila so neuradna zasebna. Tvorimo jih doma ali med znanci; z njimi sporočamo vsakdanje stvari, ki jih doživljamo v [[Življenje|življenju]]. Ta besedila so zelo subjektivna. So večinoma govorjena, in sicer [[Premigovor|dvogovorna]].
Publicistična besedila so namenjena široki javnosti. Tvorijo jih [[Novinar|novinarji]], objavljena pa so v [[Časopis|časopisih]], na [[Televizija|televiziji]] in [[Radio|radiu]] ter na [[Internet|medmrežju]]). Glede na občilo so: zapisana, govorjena ali govorjena in zapisana. Obravnavajo zelo splošne teme in jih podajajo na vsem razumljiv način.
Strokovna besedila so namenjena ožji javnosti, ljudem z istimi strokovnimi interesi. Tematika je omejena, vezana na določeno stroko. Sporočevalec se ne razodeva, zato so objektivna.
Znanstvena besedila so namenjena ožjemu krogu znanstvenih [[Raziskovalec|raziskovalcev]]. Izražanje je [[Abstrakcija|abstraktno]] in zapleteno. Če pa so namenjena nekoliko širšemu krogu ljudi, ki pa nimajo potrebnega predznanja, so pa poljudnoznanstvena.